Oceani pokrivajo več kot 70 odstotkov površine Zemlje in imajo ključno vlogo pri stabilnosti podnebja, svetovne trgovine in številnih gospodarskih dejavnosti. Kljub temu njihov pomen za gospodarstvo pogosto ostaja podcenjen. Po ocenah ekonomistov ECB Andreja Ceglarja, Irene Heemskerk and Johna Hutchinsona tako imenovano oceansko gospodarstvo danes ustvarja približno 2,3 bilijona evrov letne gospodarske aktivnosti, v zadnjih 25 letih pa se je njegova velikost približno podvojila.
Med dejavnosti, ki sestavljajo oceansko gospodarstvo, sodijo ribištvo, pomorski promet, turizem, obalne industrije, obnovljivi viri energije na morju in nastajajoča področja, kot je morska biotehnologija. Samo v Evropski uniji ta sektor ustvari približno 251 milijard evrov dodane vrednosti in zaposluje približno 2,4 odstotka vseh zaposlenih. Pomorski promet ima pri tem posebno vlogo, saj približno 80 odstotkov svetovne trgovine po količini poteka po morju.
Oceani regulator podnebja
Poleg neposrednih gospodarskih dejavnosti imajo oceani tudi izjemno pomembno vlogo pri stabilizaciji podnebja. Od začetka industrijske revolucije so absorbirali približno tretjino vseh človeških emisij ogljikovega dioksida ter več kot 90 odstotkov presežne toplote, ki jo ustvarjajo toplogredni plini.
Na ta način oceani delujejo kot nekakšen globalni regulator podnebja, saj blažijo temperaturna nihanja in zmanjšujejo intenzivnost nekaterih ekstremnih vremenskih pojavov. Toda ta sposobnost ima svoje meje. V zadnjem desetletju so temperature oceanov dosegle rekordne ravni, leto 2024 pa je bilo najtoplejše doslej. Segrevanje oceanov zmanjšuje njihovo sposobnost absorpcije ogljikovega dioksida in hkrati prispeva k dvigu morske gladine.
Od leta 1900 se je povprečna globalna morska gladina dvignila za približno 21 centimetrov, tempo rasti pa se pospešuje. Medtem ko je bila rast v prejšnjem stoletju približno 1,7 milimetra na leto, danes presega 3,7 milimetra na leto.
Velik del gospodarstva ob obalah
Dvig morske gladine in degradacija oceanov imata zato neposredne gospodarske posledice. Približno 65 odstotkov svetovne gospodarske aktivnosti poteka v območju do 100 kilometrov od obale, poleg tega pa je 12 od 15 največjih svetovnih mest zgrajenih ob morju.
Če se trenutni trendi nadaljujejo, bi lahko po ocenah strokovnjakov samo v Evropski uniji dvig morske gladine do leta 2080 povzročil do 500 milijard evrov letnih gospodarskih izgub na obalnih območjih.
Poleg tega degradacija oceanov vpliva tudi na ribolov, turizem in pomorski promet. V EU je približno 40 odstotkov ocenjenih ribjih populacij v slabem ali nevzdržnem stanju, medtem ko Mednarodna zveza za varstvo narave ocenjuje, da je približno 10 odstotkov morskih vrst ogroženih.
Zakaj oceani zanimajo centralne banke?
Zaradi teh trendov se z ekonomskimi posledicami degradacije oceanov vse bolj ukvarjajo tudi centralne banke. Okoljske spremembe v oceanih lahko vplivajo na stabilnost cen, gospodarsko rast in finančno stabilnost.
Če se ribolovne zaloge zmanjšajo ali se motnje v pomorskem prometu povečajo, lahko to vpliva na cene hrane in transporta. Prav tako lahko dvig morske gladine ogrozi infrastrukturo, pristanišča in obalne industrije, kar povečuje gospodarska tveganja.
Centralne banke zato vse pogosteje vključujejo podnebna in okoljska tveganja tudi v makroekonomske modele, analize scenarijev in stresne teste finančnega sistema.
Globalni odziv na degradacijo oceanov
Na mednarodni ravni se v zadnjih letih povečuje tudi politični odziv na degradacijo oceanov. Leta 2025 so na konferenci Združenih narodov o oceanih vlade in investitorji napovedali več milijard evrov financiranja za zaščito oceanov.
Evropska komisija je med drugim napovedala 1 milijardo evrov za raziskave oceanov in njihovo zaščito, medtem ko so javne banke in zasebni investitorji obljubili dodatnih 8,7 milijarde evrov za trajnostni razvoj oceanskega gospodarstva.
Preberite več:
Pomemben korak je tudi začetek veljavnosti sporazuma o zaščiti odprtega morja, ki je začel veljati januarja 2026. Sporazum omogoča ustanavljanje zaščitenih območij na odprtem morju in uvaja strožje okoljske standarde za gospodarske dejavnosti. Oceani so tako vse bolj tudi gospodarsko vprašanje. Poleg njihovega pomena za ekosisteme postaja jasno, da so ključni tudi za stabilnost svetovnega gospodarstva, trgovine in finančnega sistema. Zaščita oceanov zato ni več samo okoljski cilj, temveč postaja tudi pomemben pogoj za dolgoročno gospodarsko stabilnost.
