Ohranjanje manjših in zadružnih trgovin na slovenskem podeželju je tema, ki zadnje mesece znova stopa v ospredje. Trgovinska zbornica Slovenije (TZS) vlado zato poziva, naj v predvideno strategijo skladnega regionalnega razvoja do leta 2050 vključi pravne podlage za ohranjanje prodajaln v odročnejših krajih. Med možnimi rešitvami pa izpostavlja tudi uvedbo podeželskih storitvenih centrov.
Predlog novele zakona o skladnem regionalnem razvoju, ki ga je vlada potrdila prejšnji teden, uvaja nov koncept regionalnega razvoja. Po novem bo vsaka od 12 razvojnih regij imela svoje cilje, s katerimi bo vlada poleg Ljubljane, ki je nad slovenskim povprečjem, poskušala okrepitev razvoja zagotavljati tudi preostalim regijam. “Namen je, da se razvojno okrepi celotna Slovenija, ne samo prestolnica,” je ob ponedeljkovem sprejemu zakona pojasnil premier Robert Golob.
Pomembnost malih trgovin za podeželje
TZS poudarja, da imajo male trgovine na podeželju številne pozitivne učinke. Z ohranjanjem teh prodajaln se zagotavlja trg za lokalno pridelane proizvode, omogoča dostop do osnovnih življenjskih potrebščin starejšemu prebivalstvu ter ohranja delovna mesta v lokalnem okolju. Male lokalne trgovine hkrati dopolnjujejo turistično ponudbo, prispevajo k vitalnosti podeželja in omogočajo krajše dobavne verige, kar zmanjšuje okoljski odtis.
“Vsaka dodatna obremenitev, tako stroškovna kot administrativna, male trgovce udari večkratno, kar neposredno zmanjšuje njihovo konkurenčnost,” opozarja predsednica TZS Mariča Lah. Rast cen energentov in materialov, višji stroški dela ter obremenitve zaradi novih predpisov močno vplivajo na delovanje manjših trgovcev.
Trend, ki se nadaljuje
V zadnjih dveh letih se je na območju Severne Primorske in Obale zaprlo že več kot 50 manjših prodajaln. Trgovci opozarjajo, da trend zapiranja pričakujejo tudi v prihodnje. Dnevne migracije prebivalcev, ki delajo v mestih, pomenijo, da večina nakupov poteka v večjih nakupovalnih središčih, medtem ko lokalne prodajalne obiskujejo predvsem starejši, kmetje in podjetniki, ki delujejo v lokalnem okolju.
Posebno težavo predstavlja tudi prepoved obratovanja ob nedeljah in praznikih. Po oceni TZS je to obdobje, ko so podeželske prodajalne najbolj obiskane, saj mnogi prebivalci nedeljo razumejo kot edini prosti dan v tednu, ki so ga v preteklosti izkoristili tudi za nakupe.
Predlog TZS: podeželski storitveni centri
TZS predlaga oblikovanje podeželskih storitvenih centrov, v okviru katerih bi poslovali tako trgovci kot druge storitvene dejavnosti. Po oceni zbornice bi to omogočilo vzdrževanje osnovnih storitev na podeželju in pripomoglo k ohranjanju delovnih mest, hkrati pa bi lokalnim prebivalcem omogočilo enostavnejši dostop do osnovnih življenjskih dobrin.
“Žal našim pobudam pri oblikovanju predloga zakona vlada doslej ni prisluhnila. Čas je, da sprejmemo konkretne ukrepe, ki bodo zagotovili obstoj trgovin v odročnejših krajih,” dodaja Lah.
Povezava z regionalnim razvojem
Nova strategija skladnega regionalnega razvoja do leta 2050 je priložnost, da se problematiki malih trgovin posveti sistemsko. Z ustreznimi pravnimi podlagami bi lahko država podprla razvoj podeželskih centrov in hkrati omogočila trajnostni razvoj regij. Vsaka regija bo lahko sama opredelila svoje prioritete, vključno s potrebami lokalnih trgovcev in ohranjanjem življenjske infrastrukture.
TZS opozarja, da bodo ukrepi za podporo malim trgovcem še toliko bolj nujni zaradi kombinacije gospodarskih in demografskih izzivov. Starejše prebivalstvo, odhodi mladih v mesta in povečana odvisnost od velikih trgovskih verig so dejavniki, ki lahko pripeljejo do dodatnega propadanja podeželskih skupnosti.
Po oceni TZS je ključnega pomena:
- oblikovanje pravnega okvira za podeželske storitvene centre,
- zagotavljanje državnih finančnih spodbud in ugodnih posojil,
- spodbujanje kratkih dobavnih verig in lokalne samooskrbe,
- vključevanje problematike malih trgovin v regionalne razvojne strategije,
- zmanjšanje administrativnih in stroškovnih obremenitev, ki negativno vplivajo na konkurenčnost.
Preberite več:
“Male trgovine niso le prodajalne, so srce podeželskih skupnosti. Ohranjanje njihovega delovanja pomeni ohranjanje lokalnega življenja, delovnih mest in kakovosti življenja na podeželju,” zaključuje Lah.
En odgovor
Petdeset zaprtih trgovin na Primorskem in Obali v dveh letih – in to še pred novimi administrativnimi obremenitvami, ki prihajajo. Problem je strukturen: mladi se selijo v mesta, starejši ostajajo, dnevne migracije pomenijo, da ljudje kupujejo tam, kjer delajo. Podeželski storitveni centri zvenijo lepo na papirju, ampak kdo bo to financiral? Občine nimajo denarja, država govori o strategijah do 2050, trgovci pa zapirajo že danes. Ironija je, da so jim prepovedali nedeljsko obratovanje ravno takrat, ko je bila nedelja edini dan, ko so te trgovine sploh imele stranke. Avstrija to rešuje drugače – tam imajo deželne zakone, ki dovoljujejo izjeme za podeželske trgovine. Mi pa čakamo na strategijo, ki bo prišla, ko bo zadnja vaška trgovina že zaprla vrata.