Na zadnji razpis programa LIFE se je prijavilo rekordnih 1.095 projektov v skupni vrednosti 3,1 milijarde evrov. Odobrenih bo manj kot tretjina. Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo (MOPE) zato v Sloveniji organizira delavnice za pripravo prijav.
Program LIFE je edini finančni instrument EU, namenjen izključno okolju in podnebnim ukrepom. Deluje od leta 1992, do danes je sofinanciral več kot 6.500 projektov, v obdobju 2021-2027 pa razpolaga s 5,43 milijarde evrov, kar je 60 odstotkov več kot v prejšnjem sedemletnem ciklu. Razpis za leto 2025 je težak skoraj 600 milijonov evrov. Število prijav se je v primerjavi z letom 2024 povečalo za 22 odstotkov, zaprošena sredstva pa za 16 odstotkov. Največ prijav, 348, je prispelo na podprogram krožno gospodarstvo in kakovost življenja, sledijo narava in biotska raznovrstnost (168), podnebne spremembe in čista energija.
| PROGRAM LIFE: TIPI PROJEKTOV IN SOFINANCIRANJE | |||
|---|---|---|---|
| Tip projekta | Proračun | Sofinanciranje EU | Prijava |
| Standardni akcijski (SAP) | 1-5 mio. EUR | 60 %* | enostopenjska |
| Strateški naravni (SNAP) | 10-30 mio. EUR | 60 % | dvostopenjska |
| Strateški integrirani (SIP) | 10-30 mio. EUR | 60 % | dvostopenjska |
| Tehnična pomoč (TA) | do 70 tis. EUR | 60 % | enostopenjska |
| Čisti energetski prehod (CET) | po razpisu | do 95 % | enostopenjska |
| Lider.si *do 75 % za naravo in biotsko raznovrstnost; Vir: CINEA, razpis LIFE 2025 | |||
Slovenija ima na programu dobre reference. Projekt LIFE Lynx, ki je v sedmih letih s selitvami živali iz Karpatov rešil populacijo risa v jugovzhodnih Alpah in Dinaridih, je junija 2025 v Bruslju osvojil nagrado za najboljši evropski projekt na področju narave in biotske raznovrstnosti ter nagrado občinstva. Med projektom je bilo v Slovenijo in na Hrvaško preseljenih 18 risov, zabeleženih pa več kot 50 mladičev. MOPE od leta 2016 izvaja projekte krepitve zmogljivosti (LIFE CB), ki slovenskim prijaviteljem pomagajo pri pripravi kakovostnih prijav. V razpisu LIFE 2016 je Slovenija dosegla 50-odstotno uspešnost, v razpisu LIFE 2017 pa sta bila odobrena dva integrirana projekta.
Povprečna uspešnost prijav na ravni EU znaša med 25 in 30 odstotki. Specializirane svetovalne družbe, ki pripravljajo prijave za naročnike, dosegajo tudi 75 ali 80 odstotkov. Že ta razkorak pokaže, kaj loči uspešno prijavo od neuspešne.
EU sofinancira 60 odstotkov upravičenih stroškov pri večini projektov, do 75 odstotkov pri projektih za naravo in biotsko raznovrstnost ter do 95 odstotkov pri projektih čistega energetskega prehoda. Prijavitelj mora zagotoviti preostali delež iz lastnih sredstev, nacionalnih virov ali zasebnih partnerstev. Standardni akcijski projekti, ki prejemajo največji delež razpoložljivih sredstev, se gibljejo v razponu od enega do petih milijonov evrov, strateški integrirani projekti pa od deset do 30 milijonov.
Neodvisni ocenjevalci vsako prijavo točkujejo po štirih merilih. Največjo težo ima pričakovani učinek s faktorjem 1,5, preostala tri merila – ustreznost, kakovost izvedbe in upravljanje projekta – pa tehtajo s faktorjem 1. Kdor zanemari dolgoročni vpliv in se osredotoči zgolj na tehnično izvedbo, izgubi točke tam, kjer so najdražje.
MOPE v okviru projekta LIFE Krepitev zmogljivosti 2 organizira delavnice, ki prijavitelje vodijo od opredelitve problema do oblikovanja indikatorjev. Januarska termina za leto 2026 sta že zasedena, a ministrstvo ponuja bilateralna srečanja o projektnih idejah čez celo leto. Na delavnicah vodje že odobrenih projektov, kot sta Tomaž Mihelič (LIFE for LIFELINES) in Irena Likar (AgriValue4LIFE), pokažejo, kaj je v njihovih prijavah prepričalo ocenjevalce.
Opredelitev problema mora biti konkretna in podprta s podatki. Razlika med “biotska raznovrstnost je ogrožena” in “populacija risa v jugovzhodnih Alpah je padla na 20 odraslih osebkov, kar pomeni genetsko ozko grlo” je pogosto razlika med zavrnjeno in odobreno prijavo. Cilji neposredno odgovarjajo na opredeljeni problem, pričakovani rezultati so merljivi, indikatorji pa preverljivi že med trajanjem projekta, ne šele po zaključku.
Prijaviti se lahko vsaka organizacija ali konzorcij – od podjetij in univerz do občin in nevladnih organizacij. Projekt lahko pokriva eno ali več držav članic, a mora biti usklajen z evropskimi politikami, od strategije za biotsko raznovrstnost do akcijskega načrta za krožno gospodarstvo in vodne okvirne direktive.
Naslednji razpis programa LIFE se pričakuje aprila 2026. Roki za standardne akcijske projekte so praviloma septembra, za strateške projekte pa je postopek dvostopenjski – koncept septembra, polna prijava marca naslednje leto. Prijavitelji, ki začnejo s pripravo šele ob objavi razpisa, so po izkušnjah svetovalcev in nacionalnih kontaktnih točk praviloma prepozni. Projekti, ki uspejo, nastajajo mesece prej.
