Če bi imela umetna inteligenca (UI) svoj dom, bi bil to verjetno ameriški Ashburn v severni Virginiji, nedaleč od Washingtona, kjer stoji največji kompleks podatkovnih centrov na svetu. Ti ogromni centri, s karakterističnimi belimi strehami, porabijo več kot četrtino električne energije glavnega dobavitelja zvezne države Virginije. Kljub krčem gospodarstva zaradi visokih obrestnih mer in trgovinskih napetosti se vlaganja v infrastrukturo za UI nadaljujejo s svetlobno hitrostjo.
Približno šestina dveh odstotkov rasti realnega ameriškega BDP v zadnjem letu izhaja iz investicij v računalniško in komunikacijsko opremo, med katero sodijo čipi in podatkovni centri. Če prištejemo še nadgradnje elektroenergetskega omrežja zaradi UI ter vrednost intelektualne lastnine programske opreme, nekateri ocenjujejo, da UI prispeva kar 40 odstotkov rasti ameriškega gospodarstva. To je osupljiv podatek glede na majhen delež sektorskega izvoza v celotnem BDP.
UI kot gonilna sila rasti gospodarstva
A gradnja infrastrukture za UI ni običajen investicijski razcvet. Doslej so največja tehnološka podjetja večino vlaganj financirala iz lastnih sredstev, a obseg investicij je zdaj tako velik, da se poslužujejo tudi zadolževanja. Zgraditi želijo podatkovne centre, saj pričakujejo ekspresno gospodarsko rast in večje potrebe po računalniški moči v naslednjih letih. Gre za trg z visokim tveganjem in visoko nagrado, kjer je strošek zadolževanja zanemarljiv.
Visoke obrestne mere in draga elektrika – nekateri podatkovni centri porabijo toliko energije kot manjša mesta – niso ustavile gradnje. Nasprotno, tehnološki velikani vztrajajo, da bo umetna inteligenca ključni motor prihodnje rasti.
Senca velikega razcveta
A prav sektor, ki poganja tako velik del ameriške rasti, tlači ostale veje gospodarstva. Gradnja stanovanj se je močno upočasnila, potrošnja je praktično zastala, prav tako pa investicije v ne-UI sektorjih padajo. Elektrika je dražja, povprečni računi za gospodinjstva so se v 2025 povečali za 7 odstotkov, deloma zaradi povečane porabe podatkovnih centrov.
Trenutno namreč poteka prerazporeditev gospodarskih dejavnosti: tiste občutljive na obrestne mere in energijo upadajo, medtem ko vlaganja v UI naraščajo.
A če bi prišlo do zastoja v investicijah, na primer zaradi pomanjkanja električne energije ali čipov, bi to pomenilo upočasnitev celotne rasti ZDA. Po drugi strani bi to omililo pritisk na ostale sektorje zaradi nižjih obrestnih mer in cen energije.
Preberite več:
A zgodovina nas uči, da po takšnih razcvetih pogosto sledi hud padec. Po “dotcom” balonu je sledil strm padec in podobna usoda bi lahko doletela tudi trenutni razcvet UI. To bi pomenilo izgubo pomembnega stebra rasti ameriškega gospodarstva, ki je sicer že tako ali tako precej krhko. Če se pri vlagateljih ohladi zanimanje za gradnjo podatkovnih centrov, ne bi bil ogrožen le Ashburn, ampak celotno gospodarstvo, ki ga danes vodi tehnologija.
