Porast prodaje zdravil za hujšanje potrošnike izpostavlja tveganjem, saj jih je mogoče brez posvetovanja z zdravnikom enostavno kupiti na spletu, piše Euronews.
Hitra hrana, hitra moda, hitra tehnologija – ni presenetljivo, da je hitro hujšanje najnovejša fiksacija sveta, ki terja hitre rezultate. Povpraševanje po hitri izgubi odvečne telesne mase pa je odprlo kontroverzno novo poglavje globalnega zdravja. Zdravila, ki se izdajajo zgolj na recept – kot sta ozempic in mounjaro – se zdaj na široko uporabljajo v estetske namene.
Zdravila na osnovi GLP-1 so bila razvita za pomoč pri obvladovanju sladkorne bolezni tipa 2, a so zaradi dramatičnega stranskega učinka, ki vodi v znatno izgubo telesne teže, izredno priljubljena tudi med zdravimi ljudmi. Trend bi se lahko sprevrgel v globalno krizo, opozarjajo zdravstveni strokovnjaki.
Z debelostjo se spopada več kot milijarda svetovne populacije, sladkorno bolezen pa ima več kot 830 posameznikov. Prekomerno telesno težo ima več kot polovica odraslih, klinično debelih pa je 17 odstotkov ljudi. Svetovna zveza za debelost napoveduje, da bo ta delež do leta 2050 narasel na 60 odstotkov.
Ozempic, mounjaro in saxenda so bili zasnovani za odpravljanje posledic debelosti in nadziranje sladkorne bolezni. Uravnavajo inzulin, upočasnjujejo prebavo in reducirajo apetit. Tako nekaterim uporabnikom oziroma bolnikom pomagajo izgubiti vse do 15 odstotkov telesne mase.
Tovrstna zdravila so za ljudi, ki trpijo za debelostjo ali sorodnimi zdravstvenimi težavami, prelomna. Za ostale so postala bližnjica do vitke postave brez diete ali vadbe. Mnogi medicinsko utemeljitev pred poseganjem po teh zdravilih preprosto prezrejo. Nakup ozempica in podobnih zdravil brez recepta je v večini držav zakonsko prepovedan, a jih je možno dobiti s skrb vzbujajočo lahkoto.
Hitro spletno iskanje razkrije desetine spletnih strani, kjer so na voljo “digitalne konzultacije”, kar v praksi pomeni, da kupec preprosto izpolni vprašalnik ali naloži osebno izkaznico. Te spletne stvari ne zahtevajo dostopa do uradnih zdravstvenih kartotek. Ponekod zakonske predpise kršijo celo v lokalnih lekarnah.
Ko gre za zdravila, ki pomagajo pri hujšanju, sta črni in sivi digitalni trg v razcvetu, zlasti s pomočjo aplikacij z zasebnimi skupinskimi klepeti. A jemanje zdravil zunaj odobrene uporabe lahko prinese resne posledice. Zdravila GLP-1 so znana po pogostih neželenih stranskih učinkih, na primer slabost, bruhanje, driska, zaprtje, izguba apetita in dehidracija.
Zapleti so lahko tudi resnejše narave, denimo otekanje trebušne slinavke, bolezen žolčnika, ki včasih kliče po kirurškem posegu, izguba mišičnega tkiva, poškodbe ledvic in hipoglikemija.
Študije na živalih so pokazale tudi tumorje ščitnice.
Nereguliran nakup prinaša tudi tveganje ponaredkov, kot se je zgodilo leta 2023 v Avstriji in Združenem kraljestvu s ponarejenimi ozempicovimi peresniki, ki so namesto semaglutida vsebovali inzulin. Zgodba se je ponovila v ZDA, Braziliji in drugod. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je bila primorana izdati globalno opozorilo.
Preberite več:
Zdravstveni organi lahko nadzorjujejo lekarne in klinike, a popularne komunikacijske platforme so glede preprodaje drog neregulirano področje, ugotavlja Euronews. Zakon EU o digitalnih storitvam spletnim platformam sicer nalaga dolžnost varovati potrošnike. Uporabnikov pa v praksi ne more prisiliti k prijavi nezakonitih vsebin in izdelkov, da bi platforme odstranile nezakonito blago ali izsledile trgovce.
