Analiza trenutnih gibanj na trgu dela v Sloveniji razkriva, da se država sooča z globokimi demografskimi in strukturnimi izzivi, ki bodo močno vplivali na razpoložljivost delovne sile ter gospodarstvo do leta 2039. Letna napoved, ki jo je pripravilo Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, kaže na upad prostih delovnih mest ter večje potrebe po strokovnjakih, zlasti v zdravstvu, izobraževanju in industriji.
Glavna težava, s katero se sooča slovenski trg dela, je staranje prebivalstva. Število delovno aktivnih prebivalcev se zmanjšuje, saj je manj mladih, ki vstopajo v delovno okolje, kot je tistih, ki se upokojijo. Pomanjkanje domačih kadrov bo zato še bolj odvisno od tujcev, katerih delež med zaposlenimi bo do leta 2030 verjetno presegel 40 odstotkov.
Medtem ko je stopnja brezposelnosti nizka, podjetja prepoznavajo ozka kadrovska grla, ki omejujejo gospodarsko rast. Zaradi tega bodo v prihodnjih letih prosta delovna mesta v glavnem nastaja za nadomeščanje upokojitev, nova delovna mesta pa bodo vse manj pogosta.
Kje bo največ priložnosti in pomanjkanja?
Do leta 2029 bodo največje potrebe v zdravstvu, vzgoji, kovinski in strojni industriji. Približno 47 odstotkov prostih delovnih mest bo namenjenih srednješolsko usposobljenim zaposlenim, 43 odstotkov pa delavcem z višjo oziroma visoko izobrazbo.
Največja težava bo pomanjkanje visoko izobraženih strokovnjakov, predvsem zaradi zahtev po znanju slovenskega jezika. Med poklici z velikim letnim primanjkljajem so učitelji in vzgojitelji (približno 1.470 letno) ter zdravniki (približno 1.040 letno).
Čeprav bodo podjetja in institucije potrebovali tudi splošne kompetence, analize kažejo, da je za uspešno zapolnitev delovnih mest v visokotehnoloških in strokovno zahtevnih panogah ključno pridobitev poklicno specifičnih znanj.
Digitalna preobrazba – priložnost in izziv
Digitalna transformacija gospodarstva bo vplivala tudi na zahteve glede kadrov, saj se delež prostih mest povezanih z digitalnimi znanji in tehnologijami ocenjuje na okoli 54 odstotkov. Ta delež bo še rahlo rasel, kar predstavlja izziv za izobraževalni sistem in usposabljanje delovne sile.
Država si prizadeva, da bi več podjetij uvedlo napredne tehnologije, kot so umetna inteligenca in podatkovna analitika, ki lahko pripomorejo k večji produktivnosti in konkurenčnosti. To pa bo zahtevalo tudi dodatno usposabljanje delavcev in pridobivanje novih digitalnih veščin.
Napovedi kažejo, da je presežek povpraševanja nad ponudbo delovne sile, predvsem mladih, možno ublažiti z izboljšanjem splošnih kompetenc in večjo podporo podjetjem pri zaposlovanju in razvoju kadrov. Prav tako je pomembno povečati privlačnost poklicev z velikim primanjkljajem in okrepiti migracijske politike za privabljanje kvalificiranih tujih delavcev.
Preberite več:
Celoten pristop pa zahteva usklajena prizadevanja države, podjetij in izobraževalnih institucij, ki zagotavljajo ne le tehnične temveč tudi mehke veščine, ki so ključne za prilagajanje hitro spreminjajočemu se trgu dela.
