V Sloveniji so bile v letu 2023 zabeležene nižje emisije ogljikovega dioksida (CO2) in trdnih delcev PM10, medtem ko so se izpusti fluoriranih plinov HFC rahlo povečali, kažejo najnovejši uradni podatki statističnega urada, ki so ključni za spremljanje kakovosti zraka in izvajanje okoljske politike v državi.
V letu 2023 je nastalo približno 11,7 milijona ton emisij CO2, kar je za 2,4 odstotka manj kot leto prej. Največji del izpustov, kar 72,3 odstotka, ustvarjajo predelovalne in storitvene dejavnosti, preostali delež, 27,7 odstotka, pa gospodinjstva.
Med gospodarskimi dejavnostmi je bil najizrazitejši upad emisij v predelovalnih dejavnostih, kjer so se zmanjšale za 8,5 odstotka. Sledile so dejavnosti, kot so promet in skladiščenje s 4,6-odstotnim upadom ter oskrba z elektriko, plinom in paro, kjer so emisije padle za 2,9 odstotka. V gospodinjstvih pa so emisije CO2 porasle za 1,3 odstotka, kar kaže na povečan energetski odtis prebivalcev.
Emisije trdnih delcev PM10 so se na letni ravni zmanjšale za 3,2 odstotka, z 14.800 na 14.300 ton. Več kot polovica (53,3 %) vseh izpustov PM10 izvira iz gospodinjstev, predvsem zaradi ogrevanja in hlajenja, medtem ko so v dejavnostih največji vir gradbeništvo (23,6 %).
Rast fluoriranih plinov HFC, emisije prometa nespremenjene
Medtem ko so se količine večine spremljanih emisij zmanjšale, so se izpusti fluoriranih plinov HFC povečali za 3,6 odstotka. Po drugi strani so se emisije PFC zmanjšale za kar 83,5 odstotka, SOx za 19,8 odstotka, CO pa za 5,5 odstotka, kar kaže na uspehe nekaterih okoljskih ukrepov.
Emisije CO2 iz vseh vrst prometa so ostale skoraj nespremenjene in so predstavljale 43,8 odstotka vseh izpustov CO2. Primerjava z letom prej kaže na rahlo rast za 0,2 odstotka, na okoli 5,1 milijona ton CO2. Poleg tega je promet prispeval 10.400 ton izpustov NOx (44,6 % vseh) in 1.900 ton trdnih delcev PM10 (13,3 % vseh).
Slovenija med državami z največjim zmanjšanjem intenzivnosti izpustov
Slovenija se je v zadnjem desetletju izkazala kot ena izmed držav z največjim zmanjšanjem intenzivnosti toplogrednih plinov v Evropi. To je rezultat prehoda na obnovljive vire energije, zmanjšanja porabe energije in dostopnejših tehnologij za učinkovitejšo rabo virov.
Največji upadi emisij v zadnjih letih so bili zabeleženi predvsem v sektorjih oskrbe z električno energijo, rudarstvu in proizvodnji, kar bistveno prispeva k zmanjševanju okoljske obremenitve.
Ravnotežje med emisijami in kakovostjo zraka je ključno za splošno zdravje prebivalcev. V Sloveniji so ravni trdnih delcev PM10 in PM2,5 v letu 2023 ostale pod mejami, ki jih določa Evropska unija, pri čemer niso bile presežene dovoljene letne mejne vrednosti.
Preberite več:
Kljub temu pa zaradi meteoroloških in geografskih posebnosti v določenih obdobjih še vedno prihaja do lokalnih povečanj onesnaževal, kar zahteva pozornost in nadaljnje ukrepe za zaščito okolja in zdravja ljudi.
