Rezultati zadnjih anket nemških zveznih volitev po preštetih glasovih 84 odstotkov od približno 60 milijonov volivcev kažejo, da so CDU/CSU v vodstvu z okoli 28,5 odstotka glasov. Skrajno desna AfD je konservativnemu bloku tik za petami, saj je v primerjavi z volitvami leta 2021 zabeležila povečanje v obsegu desetih odstotkov in zdaj dosega približno 20,5 odstotka glasov.
Čeprav vsi glasovi še niso prešteti, ni pričakovati večjih sprememb rezultatov. To pomeni, da bo nemška vlada znova koalicijska, saj v moderni nemški zgodovini še ni prišlo do absolutne večine.
Kljub prednosti, ki si jo je CDU nabrala na volitvah, bodo v stranki za sestavljanje vlade primorani izbrati enega ali dva koalicijska partnerja. Če AfD do konca štetja pridobi še 1,5 odstotka, bi lahko CDU in njena sestrska stranka CSU teoretično oblikovali koalicijo z AfD.
A vodja CDU, Friedrich Merz, ki bi lahko postal naslednji nemški kancler, je vnovič zavrnil možnost sodelovanja z AfD in dejal, da si bo do velike noči vzel čas, da poišče trajnostno rešitev za koalicijo.
Med debato Berliner Runde pred volitvami je Merz poudaril, da politike AfD niso v skladu s programom CDU/CSU.
Da bi zagotovili večino in oblikovali vlado, bodo v CDU najverjetneje potrebovali več kot enega partnerja, kar odpira možnost nove trostranske koalicije. Če FDP ne doseže 5-odstotnega praga, bosta edina možna partnerja Zeleni in SPD.
Čeprav je CDU med kampanjo zavračala možnost koalicije z Zelenimi, je vodja CSU Markus Söder zdaj izjavil, da tega več ne izključuje. Kandidat za kanclerja Zelenih Robert Habeck je prav tako priznal, da koalicija s CDU ne odpade. Kandidat SPD Olaf Scholz je pojasnil, da o koaliciji ne bo razpravljal, saj da je “kandidiral za kanclerja”.
Prejšnja vlada, ki so jo sestavljali kancler Olaf Scholz (SPD), Zeleni in liberalni FDP, je razpadla, ko je Scholz novembra lani odpustil svojega ministra za finance in vodjo FDP Christian Lindnerja. Koalicijo so zaznamovali nenehni konflikti, kar so na volitvah odražali tudi slabši rezultatih koalicijskih strank.
Vzpon desnih strank
Za razliko od prejšnjih volitev so letos stranke na skrajnih političnih polov dosegle pomemben napredek. AfD je v primerjavi z zveznimi volitvami leta 2021 zrasla za več kot deset odstotkov, hkrati pa bolje kaže stranki nasprotnega pola Die Linke.
Skrajno levi stranki Die Linke se je na volitvah leta 2021 uspelo uvrstiti v bundestag z le 4,9 odstotka glasov zaradi pravila, ki stranki dopušča, da zaobide 5-odstotni minimum, če si pribori tri neposredne mandate, spomni Euronews. Tako so si priborili 39 sedežev in obdržali polnopravni status parlamentarne frakcije. V Nemčiji mora stranka osvojiti več kot 5 odstotkov skupnih glasov ali tri neposredne mandate v posameznem okrožju, da se uvrsti v parlament.
AfD je svojo kampanjo posvetila temam, kot sta gospodarstvo in migracije, medtem ko je skrajna levica poudarjala socialna vprašanja, denimo regulacijo cen najemnin.
Po podatkih televizije ZDF so volivci vprašanje “begunci in azil” postavili pred teme, kot so “pokojnine” ali “podnebne spremembe”. Poudarili so še pomembnost tem, kot so “mir in varnost”, “gospodarstvo” in “socialna pravičnost”.
Volitve bi lahko odločilno vplivale na obstoj manjših strank, kot sta liberalni FDP in skrajno leva Die Linke. Čeprav si je skrajna levica skoraj zagotovila mesto v bundestagu, je prihodnost BSW in FDP negotova.
FDP trenutno beleži približno 4,6 odstotka glasov, medtem ko BSW stoji na približno 4,9 odstotka. Ker vsi glasovi še niso prešteti, obstaja možnost sprememb za obe stranki, bodisi navzgor bodisi navzdol. Vodja FDP Christian Lindner je v nedeljo zvečer napovedal izstop iz politike, potem ko je malo prej istega večera izjavil, da se stranka “mora reformirati”.
“Iz aktivne politike izstopam z enim občutkom: hvaležnost za skoraj 25 intenzivnih, zahtevnih let, polnih oblikovanja in razprav,” je dejal Lindner.
Radikalne spremembe za Nemčijo?
Zadnja štiri leta vladanja t. i. semaforske koalicije, ki so jo sestavljali SPD in Zeleni, so pustila globoke sledi v vsakdanjem življenju povprečnega Nemca. Zdi se, da Nemčija, ki je bila gospodarski motor Evrope in moralna ter politična vertikala Unije, zdaj skoraj izginja. Nemška inflacija je rasla, gospodarstvo stagniralo, izvoz in število delovnih mest sta upadla – decembra 2024 je inflacija dosegla 2,9 odstotka.
Vse našteto je volivce preusmerilo k stranki CDU.
„Čakamo prve rezultate nedeljskega večera in, prijatelji moji, potem skupaj začnemo. Najprej bomo proslavili zmago, potem pa, kot je treba, zagrizli v delo. Ker si Nemčija zasluži boljšo prihodnost, moramo to prihodnost ustvariti, z njo pa atmosfero, v kateri se bo lahko delalo in zaslužilo. Uspelo nam bo, v to ne dvomim, ker verjamem v vse vas,” je izjavil Friedrich Merz, kandidat CDU za nemškega kanclerja.
Merz se je osredotočil na gospodarske izzive Nemčije, pa tudi na vprašanja, kot so migracije, varnost in zaščita mej. Kljub temu trdi, da težav migracij ne želi reševati v koaliciji z AfD, stranko skrajne desnice, ki ima po anketah drugo največjo podporo volivcev.
Kandidatka AfD Alice Weidel je poudarila, da je pomembno ločiti med tistimi, ki iščejo azil, in ilegalnimi migranti, ob tem pa dodala, da Nemčija potrebuje migrante, vendar le tiste, ki so kvalificirani za delovna mesta, potrebna za nemško gospodarstvo: “Mi res strogo razlikujemo med prosilci za azil in nezakonitimi migranti. Za razliko od dosedanje vlade. Oni so vse vrgli v isti koš. In to traja že več desetletij. Mora se vedeti, kdo je kdo, mora se vedeti, kdo so ilegalni migranti s kazensko evidenco. To je prvo, drugo, pomembnejše, pa je, da potrebujemo migrante, tiste, ki so usposobljeni za delo v panogah, ki jih gospodarstvo potrebuje.”
Po anketah je na tretjem mestu stranka odhajajočega kanclerja Olafa Scholza. Scholz ni spremenil ne taktike ne smernic, kar pa je po mnenju analitikov privedlo do izgube zaupanja v parlamentu.
