Kapital beži iz Nvidie v zlato

Tehnološke delnice so v sredo potegnile ameriške indekse navzdol, evropske borze pa so zaključile na rekordnih ravneh. Srebro je poskočilo za šest odstotkov.

Ameriške in evropske borze so se v sredo gibale v nasprotnih smereh. Wall Street je drugi dan zaporedoma zabeležil izgube, vseevropski indeks Stoxx 600 pa je dosegel novo rekordno višino. Vlagatelji se selijo iz previsoko vrednotenih tehnoloških velikanov v surovine, kemijo in farmacijo.

Po podatkih CNBC je indeks S&P 500 izgubil 0,53 odstotka in zaključil pri 6.926,60 točke. Tehnološko usmerjen Nasdaq Composite je zdrsnil za odstotek na 23.471,75 točke. Industrijski povprečnik Dow Jones je ostal skoraj nespremenjen z izgubo 42 točk oziroma 0,09 odstotka ter zaključil pri 49.149,63 točke.

Prodaja tehnoloških delnic se je nadaljevala. Nvidia je izgubila več kot odstotek, čeprav je ameriška vlada uradno odobrila izvoz njenih čipov na Kitajsko. Broadcom je padel za štiri odstotke, Oracle in Tesla sta prav tako zabeležila občutne izgube. Kot poroča Reuters, kitajski carinski organi delničarjem sporočajo, da čipi Nvidia H200 ne smejo vstopiti v državo.

Indeks Russell 2000, ki meri uspešnost manjših podjetij, je deveti dan zaporedoma presegel S&P 500. Po podatkih Bloomberga gre za najdaljšo takšno serijo od leta 1990. Čeprav je širši indeks zabeležil padec, je več kot 300 od 500 podjetij v S&P 500 dejansko napredovalo. Vlagatelji se umikajo iz previsoko vrednotenih tehnoloških velikanov v bolj ciklične panoge.

Bančni sektor je prispeval k slabemu razpoloženju. Wells Fargo je izgubil skoraj štiri odstotke po slabših četrtletnih rezultatih, Bank of America pa je kljub preseganju pričakovanj zdrsnila za 3,6 odstotka. Citigroup je po začetnih pridobitvah zaključil v rdečem. Kot poroča Yahoo Finance, so vlagatelje skrbeli Trumpov predlog o zamejitvi obrestnih mer na kreditnih karticah na deset odstotkov ter negotovost glede neodvisnosti Ameriške centralne banke po kazenskem pregonu njenega predsednika Jeroma Powella.

Gospodarski podatki so bili mešani. Indeks cen proizvajalcev je novembra narasel za 0,2 odstotka, kar je v skladu s pričakovanji. Maloprodaja je presenetila z 0,6-odstotno rastjo, več od pričakovanih 0,4 odstotka. Po besedah Kevina Gordona iz Schwab Center for Financial Research so vlagatelji več pozornosti namenili podatkom o maloprodaji kot pa inflaciji, saj so slednji še vedno pod vplivom vladne zaustavitve.

Pozno v sredo je predsednik Trump podpisal razglas o 25-odstotnih carinah na nekatere polprevodnike. Dajatev ne bo veljala za čipe, ki so namenjeni gradnji ameriške tehnološke infrastrukture.

Evropski trgi so se gibali v nasprotni smeri. Po podatkih Reutersa je vseevropski indeks Stoxx 600 napredoval za 0,18 odstotka in zaključil pri rekordnih 611,56 točke. Kemijski sektor je vodil pridobitve z dvoodstotno rastjo. Švicarska skupina EMS Chemie je poskočila za osem odstotkov, potem ko jo je UBS nadgradil na priporočilo za nakup.

Finska farmacevtska družba Orion je napredovala za 12 odstotkov po boljši napovedi prihodkov za leto 2026. AstraZeneca je pridobila 2,4 odstotka, dan po napovedi prevzema bostonskega podjetja Modella AI. Širši zdravstveni sektor je napredoval za 1,3 odstotka.

Rudarske delnice so se okrepile ob rasti cen kovin. Indeks Stoxx Basic Resources je pridobil 1,5 odstotka. Glencore je napredoval za skoraj tri odstotke in dosegel novo 52-tedensko višino. Podjetje je potrdilo, da je ponovno vstopilo v pogovore z Rio Tinto o morebitni združitvi, ki bi ustvarila največjo rudarsko družbo na svetu.

Obrambni sektor je po začetnih pridobitvah zaključil 1,5 odstotka nižje. Vlagatelji so spremljali napetosti v zvezi z Grenlandijo, nasilne proteste v Iranu in posledice ameriške odstavitve venezuelskega predsednika Nicolasa Madura prejšnji teden.

Donosnost desetletnih britanskih državnih obveznic je padla na najnižjo raven od decembra 2024. Britanski FTSE 100 je dosegel novo rekordno višino, podprt z rastjo rudarskih in naftnih delnic.

Plemenite kovine so zabeležile močne pridobitve. Zlato je doseglo novo rekordno višino 4.641 dolarjev za unčo. Srebro je poskočilo za šest odstotkov in preseglo 92 dolarjev za unčo, kar je prav tako nova rekordna raven. Po poročanju CNBC je zlato od začetka leta pridobilo 7,1 odstotka, srebro pa kar 26,6 odstotka.

Ned Naylor-Leyland iz Jupiter Asset Management je za CNBC dejal, da je povsem mogoče, da zlato letos doseže 5.000 dolarjev, srebro pa preseže 100 dolarjev za unčo. Kot razlog je navedel kitajske izvozne omejitve, zaradi katerih srebro fizično izginja s trga. V Šanghaju trenutno plačujejo deset dolarjev premije na unčo.

Daniel Casali iz Evelyn Partners je opozoril na naraščajoči vpliv surovinskega nacionalizma. Kitajska in ZDA si prizadevata pridobiti nadzor nad kritičnimi surovinami. Kitajska to počne prek izvoznih omejitev redkih zemelj in srebra, ZDA pa prek nadzora nad venezuelsko nafto in grenlandskimi rudami.

Bitcoin je znova presegel 95.000 dolarjev, potem ko je senat predstavil osnutek zakonodaje, ki bi vzpostavila pravila za trg kriptovalut.

V četrtek bodo v ospredju četrtletni rezultati Goldmana Sachsa, Morgan Stanleyja in BlackRocka ter tajvanske družbe TSMC, največjega proizvajalca čipov na svetu.