Po nedavnem orkanskem vetru, ki je prizadel severovzhod, sever in del osrednje Slovenije, se posledice ne kažejo le na strehah in električnem omrežju, ampak tudi globoko v gozdovih. Po ocenah Zavod za gozdove Slovenije je poškodovanih okoli 200.000 kubičnih metrov drevja, največ na območju Gorenjske, Pohorja in Kozjanskega.
Na prvi pogled gre za običajno ujmo, vendar stroka opozarja, da se prava škoda lahko šele začne.
Poškodovana drevesa, predvsem iglavci, predstavljajo idealno okolje za razmnoževanje podlubnikov. Ti se ob prvi otoplitvi hitro aktivirajo in lahko povzročijo bistveno večjo škodo kot sam vetrolom. Če les ne bo pravočasno odstranjen, se lahko napad razširi tudi na zdrave gozdove v okolici, opozarjajo v Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije.
Zato je ključno, da lastniki gozdov ukrepajo hitro. Priporočilo stroke je jasno. Poškodovan les je treba iz gozda odstraniti najpozneje do konca maja oziroma sredine junija, odvisno od nadmorske višine.
Lekcija iz leta 2014
Izkušnje iz žledolom 2014 v Sloveniji kažejo, kako hitro lahko situacija uide izpod nadzora. Takrat je bilo poškodovanih več kot 6 milijonov kubičnih metrov lesa, zamujena sanacija pa je sprožila množični napad podlubnikov. Posledice so se vlekle še več let in povzročile dodatne milijonske izgube.
Tokrat so količine sicer bistveno manjše, vendar je dinamika enaka. Če se zamudi, se problem eksponentno poveča.
Lastniki lahko s sanacijo začnejo takoj, še pred izdajo uradnih odločb, vendar morajo o tem obvestiti pristojnega revirnega gozdarja pri Zavodu za gozdove Slovenije. Ključna pa ostaja varnost.
Preberite več:
Delo v poškodovanem gozdu je eno najbolj tveganih v gozdarstvu. Podrta drevesa, napete veje in nestabilna tla predstavljajo resno nevarnost. Če lastnik ni ustrezno usposobljen ali opremljen, stroka svetuje, da sanacijo prepusti profesionalnim izvajalcem.
En odgovor
Tudi podnebje prispeva k problemu, saj več suš ustvarja idealne razmere za podlubnike.