Slovenski kmetje želijo jasne odgovore in konkretna zagotovila, ne političnih ocen. Na Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije (KGZS) zato zahtevajo urgentni sestanek s predsednikom vlade Robertom Golobom in kmetijsko ministrico Matejo Čalušić, na katerem bi vlada pojasnila, kako bo v praksi zaščitila slovensko kmetijstvo pred posledicami trgovinskega sporazuma med EU in južnoameriškim blokom Mercosur.
Predsednik KGZS Jože Podgoršek je znova jasno povedal, da zbornica sporazuma ne more podpreti, dokler obstaja tveganje, da bo ta škodoval evropskim in slovenskim kmetom. Po njegovih besedah kmetje ne nasprotujejo mednarodni trgovini kot taki, temveč pogojem, pod katerimi naj bi evropski trg odprli za izdelke, ki niso pridelani po primerljivih standardih.
Vlada in kmetje vsak na svojem bregu
Medtem ko vlada ocenjuje, da so varovalke v sporazumu dovolj močne, na KGZS opozarjajo, da zaenkrat slišijo predvsem politične ocene, ne pa konkretnih mehanizmov. Ministrica Čalušić je ta teden dejala, da strokovne analize za Slovenijo kažejo pozitivne učinke, a kmetje zahtevajo, da se ti učinki razložijo javno in razumljivo po panogah, ne zgolj na ravni splošnih ocen.
Posebno zaskrbljenost med kmeti povzroča dejstvo, da se sporazum na ravni EU pospešeno približuje podpisu. Podgoršek opozarja, da časa za razpravo skoraj ni več, zato KGZS vztraja pri sestanku v roku enega tedna. Namen srečanja ni politični pritisk, temveč preverjanje, ali obstajajo dodatni zaščitni ukrepi, ki bi jih Slovenija lahko zahtevala ali uveljavila.
Kakovost hrane in dvojna merila
Eden ključnih očitkov kmetov se nanaša na kakovost uvožene hrane. Po navedbah KGZS v državah Južne Amerike dovoljujejo uporabo fitofarmacevtskih sredstev, hormonov in antibiotikov, ki so v EU prepovedani. Kmetje opozarjajo, da to ni zgolj vprašanje konkurenčnosti, temveč tudi varnosti potrošnikov in verodostojnosti evropske kmetijske politike.
V EU se standardi dobrobiti živali, varstva okolja in pridelave hrane v zadnjih letih zaostrujejo. Prav zato se kmetje sprašujejo, kako je mogoče, da se hkrati podpira sporazum, ki omogoča uvoz hrane, pridelane pod bistveno milejšimi pogoji. Podgoršek je takšno politiko označil za dvolično in dolgoročno nevarno za evropsko samooskrbo.
Razdeljena Evropa, negotova Slovenija
Podpora sporazumu znotraj EU ni enotna. Irska, Poljska, Madžarska in Francija so že napovedale, da sporazuma ne bodo podprle, medtem ko bi lahko odločilno vlogo odigrala Italija. Če bo sporazum potrjen, bi bil podpis mogoč že v prihodnjih dneh, kar dodatno povečuje pritisk na nacionalne vlade.
Sporazum Mercosur predvideva postopno odpravo carin na industrijske in agroživilske izdelke iz EU, v zameno pa bi južnoameriški proizvajalci dobili lažji dostop do evropskega trga za govedino, perutnino in sladkor. Čeprav so predvidene kvote in zaščitni ukrepi, kmetje opozarjajo, da lahko že majhni premiki cen resno prizadenejo manjše kmetije.
Preberite več:
V ospredju razprave ni več vprašanje, ali je sporazum načeloma dober ali slab, temveč ali bo Slovenija znala zaščititi lastno kmetijstvo. KGZS s pozivom k sestanku ne zapira vrat dialogu, ampak zahteva jasna, preverljiva zagotovila. Če jih ne bo, kmetje opozarjajo, da bo odgovornost za posledice nosila politika.
