Kitajski regulatorji so v zadnjih tednih največjim domačim bankam svetovali, naj omejijo nakupe ameriških državnih obveznic in zmanjšajo obstoječe pozicije, poroča Bloomberg, ki se sklicuje na neimenovane vire, seznanjene z zadevo. Uradna obrazložitev govori o tveganju prevelike koncentracije in nestanovitnosti na trgu obveznic.
Navodilo ne zadeva kitajskih državnih rezerv, temveč komercialne in zasebne banke. Regulatorji pri tem niso določili konkretnih ciljev ali rokov za zmanjšanje izpostavljenosti. Po podatkih kitajske Državne uprave za devize so tamkajšnje banke septembra lani skupaj držale za 298 milijard dolarjev obveznic v ameriških dolarjih, a ni znano, kolikšen del odpade na državne obveznice.
Poteza se umešča v večletni trend. Kitajska imetja ameriških obveznic so se s približno 1,32 bilijona dolarjev leta 2013 skrčila na 683 milijard, s čimer je Peking zdaj šele tretji največji tuji imetnik, za Japonsko in Združenim kraljestvom. Obenem so se imetja v Belgiji, kjer naj bi bile parkirane tudi kitajske pozicije prek skrbniških računov, od konca leta 2017 početverila na 481 milijard dolarjev.
Trgi so na novico reagirali zadržano. Donos na desetletne ameriške obveznice se je v ponedeljek povzpel za do štiri bazične točke na 4,25 odstotka, dolar pa je oslabel za 0,3 odstotka glede na košarico glavnih valut. Gareth Berry, strateg pri Macquarie Group, je za Bloomberg ocenil, da gre za “zadnji dokaz vzorca, ki se oblikuje, in znak, da pričakovanje dolgoročnih strukturnih odlivov iz dolarja ni le privid”.
Kitajska ni edina. Kot navaja Fortune, so v zadnjem letu imetja ameriških obveznic zmanjšali tudi Brazilija, ki je v enem letu padla z 229 na 168 milijard dolarjev, in Indija, ki je skrčila pozicije z 234 na 187 milijard. Trend sovpada s tako imenovanim “sell America” trgovanjem, v katerem vlagatelji prodajajo dolarsko denominirane naložbe od delnic do obveznic, ki je lani postal ena od osrednjih tem na finančnih trgih.
Čeprav Peking potezo uradno utemeljuje z upravljanjem tveganj, analitiki opozarjajo na širši geopolitični kontekst. Zaupanje v ameriške naložbe kot varno zatočišče je omajala nepredvidljiva carinska politika Bele hiše, grožnje evropskim zaveznikom in rekordni javni dolg, ki presega 38 bilijonov dolarjev. Vzporedno Kitajska povečuje zlate rezerve, ki zdaj presegajo 2.300 ton, kar je del širše diverzifikacije stran od dolarja.
Charu Chanana, glavna naložbena strateginja pri Saxo Capital Markets, je za Bloomberg pojasnila, da gre “še vedno bolj za diverzifikacijo kot za de-dolarizacijo”, a dodala, da bi lahko novica trgom dala dodatni zagon pri tako imenovani “debasement” trgovalni strategiji, ki je v zadnjem letu pognala cene zlata in drugih kovin.
