V Madridu se je sinoči začel nov krog pogajanj med Kitajsko in ZDA, ki potekajo med dolgotrajnimi trgovinskimi napetostmi med državama. Na pogajalske mize so postavljene predvsem teme carin in zahteva ZDA, da kitajsko podjetje ByteDance proda družbeno omrežje TikTok, saj ameriška stran ne želi, da ta ostane v kitajskih rokah.
Pogovori, ki potekajo pod vodstvom ameriškega finančnega ministra Scotta Bessenta in kitajskega podpredsednika vlade He Lifenga, naj bi trajali do srede.
Glavna tema ostajajo carine, ki jih je ameriški predsednik Donald Trump v sklopu svoje zaščitniške politike postavil na uvoz kitajskega blaga, in sicer do 145 odstotkov. Kitajska je odgovorila z dvigi carin tudi do 125 odstotkov.
V maju sta državi dosegli začasen dogovor o znižanju carin, ki velja za obdobje 90 dni in je bil avgusta podaljšan za dodatnih 90 dni. Če dogovori ne bodo uspešni, ZDA grozijo z uvedbo prepovedi uporabe TikToka na svojem trgu, ki naj bi začela veljati že sredi septembra.
Bessent je ob prihodu na današnja pogajanja povedal, da je dogovor v zvezi z aplikacijo zelo blizu. “Če ne dosežemo dogovora glede TikToka, to ne bo vplivalo na splošne odnose med državama. Ti so na najvišji ravni in še vedno zelo dobri,” je dodal.
Kljub naporom pri pogajanjih ostajajo odnosi med državama napeti. Kitajska je pred kratkim sprožila tudi preiskavo ameriških proizvajalcev čipov. Kljub temu bi uspeh pogovorov lahko odprl pot za srečanje med Trumpom in kitajskim predsednikom Ši Jinpingom, ki bi bilo pomemben korak k umiritvi trgovinskih sporov.
Brazilija pripravljena na dialog, a brez kompromisov glede demokracije
Vzporedno s trgovinskimi pogovori med Kitajsko in ZDA v Madridu, se odvijajo tudi kompleksni pogovori med ZDA in Brazilijo. Brazilski predsednik Luiz Inacio Lula da Silva je naznanil odprtost za pogajanja glede dviganja ameriških carin na brazilski uvoz, ki so jih ZDA avgusta z zvišanjem na 50 odstotkov stopnjevali. Vendar je Lula jasen – brazilska demokracija in suverenost ne bosta predmet pogajanj.
Povišane carine so bile uvedene kot odgovor na pravosodne postopke proti nekdanjemu brazilskemu predsedniku Jairju Bolsonaru, ki je bil zaradi načrtovanja državnega udara obsojen na dolgotrajno zaporno kazen.
Preberite več:
Brazilija utemeljuje, da so ti ukrepi politično motivirani in ne osnovani na ekonomskih razlogih, ter obenem poudarja, da med državama ni ideoloških razlik, ki bi preprečile sodelovanje na področjih z obojestranskim interesom.
