Kitajska industrija se je maja soočila z najhujšo deflacijo v zadnjih skoraj dveh letih, saj so cene na ravni proizvajalcev padle za 3,3 odstotka v primerjavi z lanskim majem, kar je večji padec kot aprilski 2,7 odstotka in najgloblja negativna sprememba od julija 2023, kažejo podatki kitajskega državnega statističnega urada.
Kljub rahli rasti osnovne inflacije za 0,6 odstotka na letni ravni ekonomisti opozarjajo, da je domače povpraševanje še vedno izredno krhko, kar omejuje okrevanje drugega največjega gospodarstva na svetu.
Obseg proizvodnje pada, trgovinske napetosti z ZDA se zaostrujejo
Padec cen na proizvajalski ravni (PPI) je posledica šibkega domačega trošenja, cenovnih vojn v avtomobilski industriji in nadaljevanja krize na nepremičninskem trgu. Po ocenah ekonomista Zhiweija Zhanga iz družbe Pinpoint Asset Management je močna konkurenca med podjetji glavni dejavnik za padanje cen, kar povzroča dodatne pritiske v sektorjih, kot je avtomobilski. “Avtomobilski sektor kaže očitne znake prekomerne konkurence, ki vodi v uničujoče zniževanje cen. Poleg tega so se cene nepremičnin po krajšem obdobju stabilnosti znova začele zniževati,” opozarja Zhang.
Hkrati se je nadaljevalo padanje cen za potrošnike. Indeks cen življenjskih potrebščin (CPI) se je maja znižal za 0,1 odstotka na letni ravni, kar je enak padec kot aprila. Na mesečni ravni je bil padec nekoliko večji (-0,2 %), skladno s pričakovanji analitikov.
Negotovost glede trgovine in šibke plače bremenijo potrošnjo
Kitajska se poleg domačih izzivov sooča tudi z zunanjimi. Trgovinske napetosti z Združenimi državami Amerike se zaostrujejo, posledice višjih carin pa čutijo predvsem kitajski proizvajalci. V petek sta se ameriški predsednik Donald Trump in kitajski voditelj Xi Jinping v telefonskem pogovoru dotaknila vprašanja trgovine in kritičnih mineralov, vendar ključna vprašanja ostajajo odprta za nadaljnja pogajanja, ki se bodo nadaljevala v Londonu.
Medtem ostaja domače povpraševanje šibko. Potrošniki so zaradi negotovih prihodkov previdni, podjetja pa zniževanjem cen skušajo spodbuditi prodajo. Tudi rast maloprodaje je upočasnjena, kar dodatno potrjuje negativni vpliv stagnirajočega trga nepremičnin in negotovosti na trgu dela.
Osnovna inflacija (brez cen hrane in energentov) se je maja zvišala za 0,6 odstotka na letni ravni, kar je nekoliko več od aprilskih 0,5 odstotka. Vendar Zichun Huang, ekonomist Capital Economics, opozarja, da ta rast ne odraža pravega izboljšanja: “Rast jedrne inflacije je šibka in nestabilna. Zaradi presežnih zmogljivosti pričakujemo, da bo deflacija na Kitajskem vztrajala še v tem in naslednjem letu.”
