Kitajska je tudi letos postavila cilj 5-odstotne gospodarske rasti, enako kot leta 2024, kljub naraščajočim trgovinskim sporom. Obenem je povečala proračunski primanjkljaj na najvišjo raven v zadnjih treh desetletjih.
Za leto 2025 je proračunski primanjkljaj načrtovan pri štirih odstotkih bruto domačega proizvoda (BDP), medtem ko je ciljna stopnja inflacije znižana z lanskih treh odstotkov na dva odstotka, kar je najnižja vrednost v več kot dveh desetletjih.
S tem vlada priznava šibkost domačega povpraševanja.
Vlada je pripravila še načrt dodatnih ukrepov za spodbujanje gospodarstva, ki predvideva izdajo posebnih namenskih obveznic v vrednosti 4,4 bilijona juanov (570 milijard evrov) za financiranje infrastrukturnih projektov, 1,3 bilijona juanov (168 milijard evrov) dolgoročnih zakladnih zapisov ter 500 milijard juanov (65 milijard evrov) posebnih državnih obveznic za podporo največjim komercialnim bankam.
Sprejeti so bili tudi ukrepi za krepitev domače potrošnje, za podporo sektorju umetne inteligence ter za razvoj projektov na področju obnovljivih virov energije.
Premier Li Qiang je priznal tveganja, ki jih prinašajo carine ZDA. Zaradi njih je, kot pravi, treba okrepiti domače povpraševanje.
ZDA so do zdaj uvedle 20-odstotne carine na uvoz kitajskega blaga, Kitajska pa je v odgovor določila carine v višini 15 in 10 odstotkov na nekatere ameriške kmetijske in prehrambene proizvode. Veljati začnejo 10. marca. Pred tem je Kitajska že uvedla carine na uvoz ameriškega utekočinjenega zemeljskega plina (LPG), nafte, kmetijskih strojev in določenih vrst vozil.
Preberite več:
Stopnjevanje trgovinske vojne, ki vključuje tudi ameriške ukrepe proti Mehiki in Kanadi, je v torek negativno vplivalo na svetovne borze, a so kitajski indeksi v sredo že zrasli.
Predsednik ZDA Donald Trump je v nagovoru Kongresa priznal “manjšo motnjo”, ki jo je povzročila uvedba carin, vendar je dodal, da je bilo to pričakovano.
