Kitajska je danes potrdila, da bo za eno leto odložila načrtovane omejitve izvoza redkih zemelj, ključnih surovin za sodobno tehnologijo. Odločitev prihaja le nekaj ur po srečanju ameriškega predsednika Donalda Trumpa in kitajskega voditelja Ši Džinpinga v Južni Koreji, ki ga je Trump označil za “velik uspeh”.
Analitiki opozarjajo, da gre za pomemben premik v trgovinskih odnosih med državama, ki sta se v zadnjih letih večkrat sprli zaradi strateških surovin in tehnoloških interesov.
V Pekingu so pojasnili, da se je vlada odločila odložiti izvajanje novih pravil o izvozu redkih zemelj za 12 mesecev, s čimer želijo omogočiti “stabilnost svetovnih trgov” in “okrepiti mednarodno sodelovanje”. Odlog velja za ves svet, možno pa ga bo podaljšati, če bodo pogoji to dopuščali.
Trump je v odzivu dejal, da gre za “zelo pomemben korak k uravnoteženim odnosom”, hkrati pa je napovedal, da bo Washington zmanjšal carine na kitajsko blago – z 20 na 10 odstotkov. “S tem se vračamo k sodelovanju, ne k sporom,” je poudaril ameriški predsednik. V zameno se je Kitajska zavezala k nakupu velikih količin ameriške soje, kar pomeni pomembno spodbudo za ameriško kmetijstvo, ki je v preteklih letih trpelo zaradi trgovinskih napetosti.
Kaj prinaša enoletni odlog?
Kitajska je nove omejitve uvozno-izvoznega nadzora nad redkimi zemljami sprejela v začetku oktobra. Po teh pravilih bi bil izvoz tehnologij, izdelkov in strokovnega znanja s tega področja mogoč le ob pridobitvi posebnih dovoljenj kitajskih oblasti. Novi sistem dovoljenj bi zajemal tudi dokumentacijo, programsko opremo in tehnične načrte, kar bi lahko znatno otežilo sodelovanje tujih podjetij s kitajskimi dobavitelji.
Z odlogom Pekinga so se razmere na trgu umirile, saj bi sicer po ocenah analitikov omejitve resno ogrozile globalne verige dobave. Redke zemlje so ključni element pri izdelavi mikročipov, električnih vozil, pametnih telefonov, vetrnih turbin in vojaške opreme.
Poleg tega bi bila nova pravila prvič razširjena tudi na izdelke, proizvedene zunaj Kitajske, če bi vsebovali kitajske redke zemlje ali bili ustvarjeni s pomočjo kitajske tehnologije. Izjema bi bili zgolj izdelki za vojaške namene.
Strateški pomen redkih zemelj
Kitajska danes nadzoruje približno 90 odstotkov svetovne proizvodnje redkih zemelj, kar ji daje izjemno gospodarsko in politično moč. ZDA in EU sta zato v zadnjih letih začeli iskati načine, kako zmanjšati odvisnost od Pekinga – z lastnim pridobivanjem, odpiranjem rudnikov in spodbujanjem recikliranja.
Redke zemlje so skupina 17 kovin, ki so ključne za visoko tehnologijo. Brez njih ni mogoče izdelati električnih motorjev, baterij za e-avtomobile, zaslonov, radarjev ali navigacijskih sistemov. Najpomembnejši med njimi so neodim, prazeodim in terbij, ki se uporabljajo v magnetih visoke zmogljivosti.
Zato ne preseneča, da je odločitev Pekinga sprožila pozitivne odzive na svetovnih trgih, saj so vlagatelji pozdravili zmanjšanje geopolitične negotovosti. Po objavi novice so se delnice proizvajalcev elektronskih komponent, avtomobilskih podjetij in tehnoloških velikanov po vsem svetu opazno okrepile.
Preberite več:
Čeprav gre za začasen ukrep, analitiki menijo, da bi lahko enoletni odlog pomenil začetek nove faze gospodarskega sodelovanja med ZDA in Kitajsko. V naslednjih mesecih bo pozornost usmerjena v to, ali bodo pogajanja o dolgoročnem dogovoru uspešna in ali bodo druge države, zlasti članice EU, sledile ameriškemu zgledu ter iskale skupne rešitve za zagotavljanje dostopa do teh ključnih surovin.
