Peking je sredi obiska izvršnega direktorja Nvidie Jensena Huanga odobril prvo pošiljko naprednih procesorjev za umetno inteligenco in s tem obrnil politiko, ki je doslej dajala prednost domači proizvodnji.
Kitajska je odobrila uvoz prve serije Nvidijinih procesorjev H200, so v torek poročali pri Reutersu. Odobritev zajema več sto tisoč čipov in je bila podeljena med Huangovim obiskom na Kitajskem ta teden.
Kitajski regulatorji že leta iščejo ravnotežje med potrebami po napredni računski zmogljivosti za razvoj umetne inteligence in prizadevanji za tehnološko samozadostnost. Prva serija odobritev je bila dodeljena predvsem trem velikim kitajskim internetnim podjetjem, druga podjetja pa se že uvrščajo v čakalno vrsto, je povedal eden od virov agencije Reuters.
Imena podjetij, ki so prejela prve odobritve, niso bila razkrita. Po prejšnjih poročanjih Bloomberga so med glavnimi kandidati za nakup čipov tehnološki velikani Alibaba, Tencent in ByteDance. Alibaba in ByteDance sta Nvidii neuradno sporočila, da bi vsako od podjetij želelo naročiti več kot 200.000 procesorjev H200.
Cena posameznega čipa H200 znaša približno 27.000 dolarjev. Če bi Kitajska uvozila dva milijona procesorjev, kot nakazujejo nekatere ocene povpraševanja, bi to pomenilo prihodke v višini 54 milijard dolarjev, čeprav bi bila ta vsota zmanjšana za 25-odstotno izvozno dajatev, ki jo je uvedla Trumpova administracija.
Peking je januarja spremenil pristop do Nvidijinih čipov, potem ko je ministrstvo za trgovino ZDA sredi meseca spremenilo politiko izvoznih dovoljenj za H200 iz “domneve zavrnitve” v “presojo od primera do primera”. Huang je med obiskom v Šanghaju in Pekingu obiskal pisarne Nvidie, se srečal z zaposlenimi in se pogovarjal s potencialnimi kupci.
Čip H200 temelji na Nvidijini arhitekturi Hopper iz leta 2022 in je približno šestkrat zmogljivejši od procesorja H20, ki je bil doslej najnaprednejši čip, dovoljen za izvoz na Kitajsko. Po podatkih inštituta Institute for Progress ima H200 skupno procesno zmogljivost 15.840 točk in pasovno širino pomnilnika 4,8 terabajta na sekundo.
Za primerjavo: najnaprednejši kitajski čip, Huaweijev Ascend 910C, dosega procesno zmogljivost 12.032 točk in pasovno širino pomnilnika 3,2 terabajta na sekundo. Analitiki inštituta Council on Foreign Relations ocenjujejo, da Huawei ne bo zmogel izdelati čipa, ki bi po zmogljivosti presegel H200, vsaj do konca leta 2027.
Kitajska tako stoji pred težko izbiro: procesorji H200 so občutno zmogljivejši od vseh domačih alternativ, a zanašanje nanje lahko upočasni napredek pri vzpostavljanju lastne proizvodnje čipov. Huaweijevi procesorji Ascend sicer že pridobivajo mesto v univerzitetnih kurikulumih in oblačnih storitvah, avgusta lani pa je Huawei odprl izvorno kodo svoje programske platforme CANN kot neposredno konkurenco Nvidijini platformi CUDA.
Odobritev uvoza prihaja v času, ko kitajska podjetja, vključno z zagonskim podjetjem DeepSeek, hitro izboljšujejo svoje modele umetne inteligence. DeepSeek je decembra lani v tehničnem dokumentu ob predstavitvi novega modela zapisal, da je največja ovira pri razvoju prav dostop do računske zmogljivosti.
Huang je na nedavnih srečanjih dejal, da bi lahko prodaja čipov na Kitajskem presegla 50 milijard dolarjev letno. Nvidia se na poizvedbe ni odzvala, prav tako ne kitajsko ministrstvo za industrijo in ministrstvo za trgovino.
