Kitajska je v ponedeljek obtožila Washington zlorabe carin in opozorila države, naj ne sklepajo širših gospodarskih sporazumov z Združenimi državami Amerike na njen račun. S tem je v spirali trgovinske vojne med dvema največjima svetovnima gospodarstvoma zaostrila svojo retoriko. Peking se bo odločno uprl vsaki strani, ki bo sklenila dogovor Kitajski v škodo, in bo “sprejel povračilne ukrepe na odločen in vzajemen način,” je po poročanju Reutersa sporočilo ministrstvo za trgovino.
Ministrstvo se je odzvalo na Bloombergovo poročilo, da se Trumpova administracija pripravlja pritisniti na države, ki od ZDA zahtevajo znižanje carin ali izjeme, naj zmanjšajo trgovino s Kitajsko, kar vključuje uvedbo finančnih sankcij. Predsednik Donald Trump je 2. aprila začasno ustavil splošne carine, ki jih je napovedal za več deset držav, razen za Kitajsko, s čimer je drugo največje svetovno gospodarstvo izpostavil najvišjim dajatvam.
Z nizom ukrepov je Washington dvignil carine na kitajski uvoz na 145 odstotkov, kar je Peking spodbudilo, da uvede 125-odstotne carine na ameriško blago, s čimer sta državi vzpostavili medsebojni trgovinski embargo. Kitajska je prejšnji teden sporočila, da splošnih carinskih stopenj ne bo več višala, ne glede na nadaljnje ukrepe ZDA.
“ZDA so zlorabile carine za vse trgovinske partnerje pod krinko tako imenovane ‘ekvivalence’, hkrati pa silijo vse strani, naj z njimi začnejo tako imenovana ‘vzajemna tarifna’ pogajanja,” je dejal tiskovni predstavnik ministrstva. Kitajska je odločena in sposobna zaščititi svoje pravice in interese in je pripravljena okrepiti solidarnost z vsemi partnerji, je dodalo ministrstvo. “Dejstvo je, da nihče ne želi izbirati strani,” je dejal Bo Zhengyuan, partner v kitajskem svetovalnem podjetju Plenum.
“Če se države na Kitajsko v veliki meri zanašajo za naložbe, industrijsko infrastrukturo, tehnološko znanje in potrošnjo, menim, da ne bodo sprejele zahtev ZDA. Številne države jugovzhodne Azije spadajo v to kategorijo.” Peking bo ta teden sklical neformalno zasedanje Varnostnega sveta Združenih narodov, na katerem bo Washington obtožil nadlegovanja in “metanja sence na globalna prizadevanja za mir in razvoj” z uvedbo carin.
Na začetku tega meseca je ameriški trgovinski predstavnik Jamieson Greer dejal, da se je skoraj 50 držav obrnilo nanj za pogovor o visokih dodatnih carinah, ki jih je uvedel Trump. Od takrat je potekalo več dvostranskih pogajanj o carinah. Japonska kot del svojih pogajanj z ZDA razmišlja o povečanju uvoza soje in riža, Indonezija pa načrtuje povečanje uvoza hrane in blaga iz ZDA ter zmanjšanje naročil v drugih državah.
Trumpova carinska politika je pretresla finančne trge, saj se vlagatelji bojijo, da bi resna motnja v svetovni trgovini lahko globalno gospodarstvo potisnila v recesijo.
Kitajske delnice so v ponedeljek zrasle, kar kaže blag pozitivni odziv na komentarje ministrstva za trgovino, čeprav so vlagatelji, ko gre za kitajska sredstva, zaradi naraščajočih tveganj za gospodarsko rast v splošnem ostali previdni. Trumpova administracija hkrati poskuša zajeziti kitajski napredek pri razvoju naprednih polprevodniških čipov, za katere pravi, da bi jih lahko uporabili v vojaške namene. Država je prejšnji teden uvedla pristaniške dajatve na kitajsko izdelane ladje, da bi omejila prevlado Kitajske v ladjedelništvu.
Velikanka UI čipov, Nvidia, je prejšnji teden sporočila, da bo morala pokriti do 5,5 milijarde dolarjev stroškov zaradi administrativnih omejitev izvoza UI čipov na Kitajsko. Kitajski predsednik Xi Jinping je prejšnji teden obiskal tri države jugovzhodne Azije z namenom krepitve regionalnih vezi in pozval trgovinske partnerje, naj se uprejo enostranskemu nadlegovanju. Peking je dejal, da sredi trgovinskega spora “podira zidove” in širi krog trgovinskih partnerjev.
Preberite več:
Stanje je za države jugovzhodne Azije, ki so ujete v navzkrižni ogenj kitajsko-ameriške carinske vojne, zelo resno, zlasti zaradi obsežne dvostranske trgovine regionalnega bloka ASEAN s Kitajsko in ZDA. Gospodarski ministri Tajske in Indonezije so trenutno v ZDA. Malezija naj bi se pridružila še ta teden, vsi pa si prizadevajo za trgovinska pogajanja. Šest držav jugovzhodne Azije so prizadele carine v razponu od 32 do 49 odstotkov, kar ogroža gospodarstva, ki so odvisna od trgovine in so se v prvem Trumpovem mandatu okoristila na račun carin zoper Peking.
ASEAN je največji trgovinski partner Kitajske, s skupno trgovinsko vrednostjo, ki je v prvem četrtletju leta 2025 dosegla 234 milijard dolarjev, kot je prejšnji teden sporočila kitajska carinska uprava.
Trgovina med ASEAN-om in ZDA je v letu 2024 znašala okoli 476,8 milijarde dolarjev, kažejo ameriški podatki, kar je Washington postavilo na mesto četrtega največjega trgovinskega partnerja regionalnega bloka. “V trgovinskih in carinskih vojnah ni zmagovalcev,” je dejal Xi v članku, objavljenem v vietnamskih medijih, ne da bi pri tem omenil ZDA.
