Kitajsko ministrstvo za trgovino je evropski mehanizem za ogljično prilagoditev na mejah označilo za “nepošten” in “diskriminatoren” ter napovedalo protiukrepe za zaščito interesov kitajskih podjetij. Izjava prihaja na dan, ko je dajatev vstopila v polno veljavo.
Mehanizem za ogljično prilagoditev na mejah, znan pod kratico CBAM, od 1. januarja 2026 zahteva, da uvozniki v Evropsko unijo plačajo za emisije ogljika, ki nastanejo pri proizvodnji jekla, aluminija, cementa, gnojil, vodika in električne energije. Cena certifikatov je vezana na ceno pravic v evropskem sistemu trgovanja z emisijami, ki trenutno znaša okoli 70 evrov na tono CO2.
Kitajsko ministrstvo je sporočilo, da je EU pri določanju privzetih vrednosti emisijske intenzivnosti za kitajske proizvode uporabila “znatno višje vrednosti” od dejanskih. Po navedbah ministrstva takšne vrednosti ne odražajo niti sedanjih razmer niti razvojne usmeritve Kitajske in pomenijo diskriminatorno obravnavo. Po izračunih analitikov bo strošek CBAM za kitajske jeklene polizdelke znašal okoli 144 evrov na tono, kar bi lahko resno prizadelo konkurenčnost kitajskih izvoznikov.
EU je decembra potrdila privzete vrednosti, ki bodo vsako leto višje za 10 odstotkov leta 2026, 20 odstotkov leta 2027 in 30 odstotkov od leta 2028 naprej. Komisija načrtuje tudi razširitev mehanizma na avtomobile in avtomobilske dele od leta 2028, kar bi dodatno obremenilo kitajske proizvajalce vozil, ki vse bolj prodirajo na evropski trg.
Kitajska je daleč največji dobavitelj železovih in jeklenih izdelkov v EU z izvozom v vrednosti 12,5 milijarde evrov leta 2024, kar predstavlja 37 odstotkov vsega uvoza teh izdelkov. Uvoz aluminija iz Kitajske je znašal 3,9 milijarde evrov. Po ocenah Evropske komisije bo CBAM do leta 2030 prinašal okoli 2,1 milijarde evrov prihodkov letno, pri čemer bo železarstvo in jeklarstvo predstavljalo več kot 80 odstotkov vseh stroškov mehanizma.
Podpredsednik Evropske komisije Stéphane Séjourné je dejal, da želi EU z mehanizmom zagotoviti, da bo imela tudi v prihodnje jeklarsko in aluminijsko industrijo. Komisar za podnebje Wopke Hoekstra pa je poudaril, da CBAM končuje nepošteno tujo konkurenco in krepi položaj evropske industrije.
Proti mehanizmu so se poleg Kitajske odločno oglasile tudi Indija, Brazilija, Rusija in Južna Afrika, ki trdijo, da gre za protekcionizem in kršitev pravil Svetovne trgovinske organizacije. Komisija te očitke zavrača in vztraja, da je CBAM popolnoma skladen s pravili mednarodne trgovine.
Kitajsko ministrstvo je kljub ostri kritiki poudarilo, da Peking ostaja odprt za sodelovanje z EU na področju podnebnih sprememb in nizkoogljičnega razvoja. Dodalo je, da bo Kitajska sprejela vse potrebne ukrepe za zaščito domačih podjetij in stabilnosti globalnih proizvodnih in dobavnih verig.
