Kitajska podjetja, ki poslujejo v Evropski uniji, ocenjujejo, da so se poslovni pogoji poslabšali šesto leto zapored. Izhaja iz raziskave Kitajske gospodarske zbornice pri EU (CCCEU), ki jo je v sredo objavila v sodelovanju s svetovalnim podjetjem Roland Berger.
Po poročilu z naslovom “Soočanje z izzivi, prodor naprej: Poročilo CCCEU o razvoju kitajskih podjetij v EU 2024/2025” so kitajska podjetja in organizacije poslovno okolje v EU ocenila z enainšestdesetimi točkami, kar predstavlja padec s triinsedemdesetih točk iz leta 2019 in točko nižje kot leta 2024. To je najnižja ocena, odkar se raziskava izvaja.
Negotovost kot opredelilni dejavnik
Raziskava je zajela anketo in poglobljene intervjuje z okoli dvesto kitajskimi podjetji, ki poslujejo v EU, v štirimeseačnem obdobju med julijem in oktobrom lani, kot poroča China Daily. Rezultati kažejo, da je negotovost postala opredelilni dejavnik za kitajska podjetja v uniji – osmainsedemdeset odstotkov anketiranih podjetij poroča o njenem naraščanju v trenutni poslovni klimi.
Po podatkih CCCEU enainosemdeset odstotkov anketirancev opazi naraščajočo negotovost, medtem ko sedeminšestdeset odstotkov navaja močan protikitajski sentiment, ki vpliva na njihovo poslovanje. Okoli oseminšestdeset odstotkov anketirancev meni, da se je poslovno okolje poslabšalo v preteklem letu, več kot polovica pa trdi, da trg EU ni več “pošten in odprt”.
Strategija zmanjševanja tveganj kot strukturna ovira
Odnosi med EU in Kitajsko so napeti zaradi strategije zmanjševanja tveganj, ki jo izvaja Bruselj in je usmerjena v zmanjšanje odvisnosti od Kitajske, zlasti pri kritičnih mineralih. Strategija vključuje strožje preverjanje naložb ter uvedbo tarif, zlasti na električna vozila kitajske proizvodnje od oktobra lani.
V poročilu CCCEU poudarja, da nedavno blaženje “ekstremnega negativnega sentimenta” še ni privedlo do temeljnih izboljšav. “Ključna vprašanja, kot so ovire za vstop na trg in omejitve pri raziskovalnem sodelovanju, ostajajo nerešena ter še naprej ovirajo poslovanje kitajskih podjetij v EU,” navaja dokument.
Politizacija kot strukturni problem
Tržne ovire, ki jih poganjajo politična vprašanja, so postale najpereč izziv. Vsaj šest od deset kitajskih podjetij čuti, da so bila obravnavana drugače zaradi kitajskega porekla – bodisi pri javnih naročilih, dostopu do trga, pravici do subvencij in spodbud ali postopkih odobritve.
Po anketi štiriindevetdeset odstotkov anketiranih podjetij meni, da so politike EU, vključno z “ekonomsko varnostjo” in “zmanjševanjem tveganj”, negativno vplivale na njihovo poslovanje ter spodkopale poslovno zaupanje. Podjetja kritizirajo prekomeren poudarek na “ekonomski varnosti” ob zaskrbljenosti, da to vodi v politizacijo običajnih poslovnih dejavnosti, poroča China Daily.
Regulativni pritisk dviguje stroške
Nove uredbe EU – Direktiva o dolžni skrbnosti podjetij glede trajnosti (CSDDD) in Uredba o prisilnem delu (FLR) – povečujejo stroške usklajevanja. Po anketi CCCEU je oseminšestdeset odstotkov vodilnih v kitajskih podjetjih poročalo, da je CSDDD vplivala na njihove posle, medtem ko je petintrideset odstotkov zaskrbljenih zaradi prihodnjega vpliva FLR.
Previdni optimizem kljub izzivom
Kljub številnim oviram kitajska podjetja še vedno vidijo priložnost na evropskem trgu. Okoli enainpetindvajset odstotkov anketirancev šteje EU za svoje najpomembnejše tržišče zunaj Kitajske, šestinšestdeset odstotkov pa pričakuje, da se bo njegov strateški pomen povečeval v naslednjih treh letih. Okoli trideset odstotkov namerava razširiti poslovanje v uniji.
Liu Jiandong, predsednik CCCEU, je na predstavitvi poročila poudaril, da dnevna menjava med partnerjema presega dve milijardi evrov, kot poroča uradna spletna stran zbornice. Izpostavil je strateški pomen Evrope za kitajska podjetja, ki so vzpostavila raziskovalne, oblikovalske in proizvodne objekte po vsej regiji.
Poročilo poziva EU, naj spoštuje globalno delitev dela v dobavni verigi, previdno uporablja trgovinska orodja ter se izogiba prevelikemu poudarku na ekonomski varnosti. Ob tem opozarja, da bo prihodnje leto minilo petdeset let od vzpostavitve diplomatskih odnosov med Kitajsko in EU – poslovna skupnost pričakuje, da bosta obe strani skupaj zavračali trende “de-globalizacije” in “neo-protekcionizma”.
Do konca leta 2023 so kitajske neposredne naložbe v EU dosegle sto dve celih štiri desetine milijarde dolarjev, kar predstavlja triintrideset odstotkov celotnih kitajskih naložb v razvite države. Po uradnih kitajskih podatkih, ki jih citira China Daily, so kitajske neposredne tuje naložbe ustanovile več kot dva tisoč osemsto podjetij v EU, ki zaposlujejo več kot dvesto sedemdeset tisoč lokalnih delavcev.
