Kitajsko gospodarstvo je med oktobrom in decembrom zraslo za 4,5 odstotka, kar je najslabši četrtletni rezultat od začetka leta 2023. Čeprav je Peking s petodstotno letno rastjo dosegel uradni cilj, decembrski podatki razkrivajo, kako močno je gospodarska sila postala odvisna od izvoza — in kako malo od lastnih državljanov.
Maloprodaja je decembra zrasla le za 0,9 odstotka medletno, najmanj po koncu leta 2022, ko je država še odpravljala covidne omejitve. Neto izvoz je lani prispeval skoraj tretjino BDP-ja, potrošnja gospodinjstev pa le 52 odstotkov, je v ponedeljek na novinarski konferenci v Pekingu pojasnil direktor statističnega urada Kang Yi.
Industrijska proizvodnja je sicer decembra presenetila s 5,2-odstotno rastjo, nad napovedmi analitikov. A tovarne ne morejo rešiti gospodarstva same. Naložbe v osnovna sredstva so lani upadle za 3,8 odstotka, v nepremičninskem sektorju pa kar za 17,2 odstotka — stanovanjska kriza se poglablja že četrto leto zapored.
Izvozniki so medtem našli pot mimo ameriških carin. Zunanjetrgovinski presežek je lani dosegel rekordnih 1.189 milijard dolarjev, več kot katera koli država kadarkoli. Izvoz v ZDA je sicer upadel za 20 odstotkov, a so kitajska podjetja to več kot nadomestila drugod: izvoz v Afriko je poskočil za 26 odstotkov, v jugovzhodno Azijo za 13, v EU za osem, je sporočila carinska uprava.
Deflator BDP, najširše merilo cen, je negativen vse od leta 2023. Larry Hu, glavni ekonomist za Kitajsko pri Macquarie, napoveduje nadaljnji 0,5-odstotni padec tudi letos — najdaljše deflacijsko obdobje v zgodovini države. Nova bančna posojila so lani padla na sedemletno dno, 16,27 bilijona juanov. Podjetja in gospodinjstva preprosto nočejo jemati kreditov.
Ljudska banka Kitajske je minuli teden znižala obrestne mere za strukturne monetarne instrumente za 0,25 odstotne točke, enoletno obrestno mero za posojilne olajšave pa z 1,5 na 1,25 odstotka, je napovedal podguverner Zou Lan. Centralna banka je obenem povečala kvote za posojila malim in srednje velikim podjetjem na bilijon juanov ter za zeleno financiranje na 400 milijard.
Analitiki, ki jih je anketiral Reuters, napovedujejo upočasnitev rasti na 4,5 odstotka letos. “Rast bo v prvem četrtletju 2026 verjetno ostala šibka, saj sveženj ukrepov ponuja omejeno podporo,” so zapisali pri avstralski banki ANZ. Nominalni BDP je lani po njihovih ocenah zrasel le za štiri odstotke — najpočasneje od leta 1976, če ne štejemo pandemskega leta.
Brezposelnost v mestih je decembra obstala pri 5,1 odstotka. Razpoložljivi dohodek na prebivalca je zrasel za pet odstotkov na 43.377 juanov, a Kitajci očitno rajši varčujejo, kot trošijo.
Na decembrski gospodarski konferenci so voditelji obljubili “proaktivno” fiskalno politiko. Večina svetovalcev meni, da bi morala država do leta 2030 dvigniti delež potrošnje na 45 odstotkov BDP, s sedanjih 40. Kako to doseči, če ljudje ne zaupajo prihodnosti, za zdaj ni jasno.
