Evropska unija večino redkih zemeljskih elementov, ki jih je razglasila za strateške surovine, še naprej uvaža iz Kitajske, od katere je za nekatere surovine skoraj povsem odvisna. Po podatkih evropskega statističnega urada Eurostat je EU leta 2024 uvozila skupno 12.900 ton redkih zemeljskih elementov oziroma lantanoidov v skupni vrednosti 101 milijon evrov.
Od celotnega uvoza je Unija 46,3 odstotka (6.000 ton) kupila od Kitajske. Drugi najpomembnejši partner na tem področju je bila z deležem 28,4 odstotka (3.700 ton) Rusija, tretja pa Malezija z 19,9 odstotka (2.600 ton), poroča Beta.
EU je več deset redkih elementov razglasila za strateške surovine, saj so ti nepogrešljivi za številne napredne tehnologije, kot so akumulatorji in polprevodniki.
Med te elemente, ki so med drugim potrebni za proizvodnjo magnetov za elektromotorje, spadajo tudi neodimij, prazeodimij, terbij, disprozij, gadolinij, samarij in cerij, pa tudi kovini nikelj in kobalt ter bor.
Zaradi strateškega pomena in da bi se preprečile prekinitve v dobavnih verigah, je EU v Aktu o kritičnih surovinah leta 2024 predvidela, da sme biti do leta 2030 največ 65 odstotkov posamezne strateške surovine uvoženih iz ene države, obenem pa je načrtovana večja raznolikost uvoza in intenzivnejše recikliranje teh elementov.
Kljub temu je pri posameznih redkih kovinah delež Kitajske bistveno nad predvidenih 65 odstotkov. Tako je bilo od skupno 14,4 tone kar 14,2 tone oziroma 97,7 odstotka neodimija, prazeodimija in samarija uvoženih iz Kitajske.
Delež je še večji pri ceriju in lantanu, za katera je uvoz iz Kitajske predstavljal kar 99,3 odstotka celotnega uvoza. Prav spojine lantana, ki se med drugim uporabljajo za proizvodnjo akumulatorjev, so predstavljale večji del uvoženih redkih surovin.
Iz preglednice Eurostata je sicer razvidno, da se je uvoz redkih kovin v EU leta 2024 zmanjšal v primerjavi z letoma 2022 in 2023, ko je znašal skoraj 19.000 ton.
Nemčija kot najmočnejše evropsko gospodarstvo je še posebej odvisna od uvoza iz Kitajske – od skupno 5.400 ton uvoza je 65,5 odstotka prihajalo iz Kitajske, kar je precej nad evropskim povprečjem.
Preberite več:
Irina Gurevič z münchenskega ekonomskega inštituta Ifo je za nemške medije povedala, da bi lahko Ukrajina igrala ključno vlogo pri oskrbi Evrope z redkimi kovinami. Po njenih besedah ima država rezerve za približno dve tretjini od skupno 34 surovin, ki jih je EU razvrstila kot strateške.
Da pa bi Ukrajina srednjeročno postala partner Evropske unije v dobavni verigi, bo potrebno več kot le rudarjenje – slediti bodo morala vlaganja v infrastrukturo za predelavo teh rud, bodisi v sami Ukrajini bodisi v sodelovanju z državami članicami EU.
