Kitajski odgovor na nove ameriške carine bi lahko otežil oskrbo s pomembnimi zdravili. Pred približno dvema tednoma je ameriški predsednik Donald Trump napovedal dodatne carine v višini 34 odstotkov na uvoz iz Kitajske, s čimer so se dajatve povzpele na skupno 54 odstotkov. Kitajska je odgovorila s carinami v višini 34 odstotkov na uvoz iz ZDA, Washington pa je nato uvedel še višje dajatve.
Stopnjevanje ameriško-kitajskega trgovinskega spora je privedlo do zvišanja kitajskih dajatev na ameriško blago na 125 odstotkov in zvišanja ameriških dajatev na kitajske izdelke na 145 odstotkov.
Velika farmacevtska podjetja, med njimi AstraZeneca, Sanofi, GSK in Eli Lilly, imajo vsaj eno proizvodno lokacijo v ZDA za zdravila, ki jih prodajajo na Kitajskem, kažejo podatki kitajske uprave za medicinske izdelke.
V obratu v ameriški zvezni državi Indiana AstraZeneca proizvaja zdravilo proti raku durvalumab, Eli Lilly pa tam proizvaja zdravilo za sladkorno bolezen in hujšanje tirzepatid.
Ameriška zvezna država Severna Karolina je navedena kot lokacija, kjer AstraZeneca in Sanofi proizvajata protitelesa za preprečevanje respiratornega sincicijskega virusa (RSV) nirsevimab. Tam je tudi obrat, ki proizvaja zdravilo GSK za HIV z zdravilnima učinkovinama lamivudin/dolutegravir.
V analiziranih podatkih ni bilo navedeno, kolikšen delež zdravil, proizvedenih v ameriških tovarnah, se dostavi na Kitajsko, poroča Reuters.
Tiskovni predstavnik podjetja Eli Lilly je povedal, da še preverjajo podrobnosti o vplivu kitajskih carin, a ni želel dodatno komentirati razmer.
Preberite več:
Strokovnjaki opozarjajo, da bi kitajske carine na ameriške izdelke lahko povzročile zvišanje cen ali omejitve v ponudbi nekaterih zdravil, poroča Hina.
“Bolniki in potrošniki na Kitajskem bi lahko občutili posledice carin, odvisno od izdelka, saj proizvodnje zdravil ni mogoče na hitro preseliti,” je povedal vodja za trgovinska vprašanja v švicarskem farmacevtskem in biotehnološkem združenju Scienceindustries Erik Jandrasits.
