Kitajske carine na uvoz mlečnih izdelkov iz EU v višini od 21,9 do 42,7 odstotka bodo vplivale na številne evropske države, najbolj pa na Irsko, Francijo in Nizozemsko. Slovenija med osmimi državami, ki jih je Peking preučeval v protisubvencijski preiskavi, ni bila zajeta, zato neposrednega udara na domače mlekarne ni pričakovati. Posredni učinki prek presežkov na evropskem trgu pa so zelo verjetni.
Irska je leta 2023 na Kitajsko izvozila mlečnih izdelkov za 461 milijonov dolarjev in bo po ocenah izgubila do 359 milijonov evrov letnih prihodkov. Nizozemski FrieslandCampina bo plačeval najvišjo stopnjo 42,7 odstotka, danski Arla Foods med 28,6 in 29,7 odstotka, najnižjo stopnjo 21,9 odstotka pa je dobil italijanski Sterilgarda. Carine pokrivajo sveže in predelane sire, vključno z Roquefortom in Camembertom, ter mleko in smetano z več kot desetodstotno vsebnostjo maščobe. Dojenačka formula ni zajeta.
| Kitajske carinske stopnje na EU mlečne izdelke | ||
|---|---|---|
| Podjetje | Država | Carinska stopnja |
| Sterilgarda Alimenti | Italija | 21,9 % |
| Arla Foods | Danska | 28,6–29,7 % |
| Ostala podjetja (sodelovala) | EU | 28,6 % |
| FrieslandCampina | Nizozemska | 42,7 % |
| Podjetja, ki niso sodelovala | EU | 42,7 % |
| Vir: Kitajsko ministrstvo za trgovino, december 2025 | ||
Odkupne cene mleka v EU so decembra 2022 dosegle rekordne ravni pri približno 55 evrih na 100 kilogramov, nato pa do konca leta 2023 padle za približno 13 odstotkov. Leta 2024 so se v povprečju okrepile za 2,9 odstotka, a ostajajo pod vrhuncem izpred dveh let. Irska je zabeležila skok za 16 odstotkov, Nizozemska za 6,4 in Nemčija za 5,8 odstotka.
| Odkupne cene mleka v EU (2022–2024) | ||
|---|---|---|
| Obdobje | Cena (EUR/100 kg) | Sprememba |
| December 2022 (vrhunec) | ~55 | rekord |
| Konec 2023 | ~48 | −13 % |
| 2024 (povprečje) | ~49 | +2,9 % |
| Vir: Eurostat, Evropska komisija | ||
Nova Zelandija bo profitirala. Zaradi prostotrgovinskega sporazuma s Kitajsko novozelandski izvozniki ne plačujejo carin, njihov tržni delež na kitajskem trgu pa je v prvi polovici leta 2024 narasel z 42 na 51 odstotkov.
Položaj dodatno zapleta Trumpova carinska politika. Aprila 2025 so se carine med ZDA in Kitajsko dvignile na 125 odstotkov na obeh straneh. Vendar ZDA v Kitajsko ne izvažajo veliko sirov, temveč večinoma sirotko, zato ameriški proizvajalci od izpada evropske konkurence ne bodo imeli koristi.
Po podatkih bonitetne hiše CompanyWall so štiri največje slovenske mlekarne leta 2024 skupaj ustvarile 372 milijonov evrov prihodkov in zaposlovale 1.051 ljudi. Ljubljanske mlekarne s 236 milijoni evrov prihodkov obvladujejo skoraj dve tretjini trga, sledijo Mlekarna Celeia s 71,6 milijona, Pomurske mlekarne z 51 milijoni ter nišna sirarska Mlekarna Planika iz Kobarida s 13,8 milijona evrov.
| Slovenske mlekarne – primerjava finančnih kazalnikov 2024 | ||||||
|---|---|---|---|---|---|---|
| Družba | Sedež | Prihodki | Čisti dobiček | EBITDA | Zaposleni | Povp. bruto plača |
| Ljubljanske mlekarne d.o.o. | Ljubljana | 235.900.000 € | 8.460.000 € | 16.430.000 € | 608 | 2.661 € |
| Mlekarna Celeia d.o.o. | Arja vas | 71.574.579 € | 719.401 € | 2.836.355 € | 203 | 2.534 € |
| Pomurske mlekarne d.d. | Murska Sobota | 50.924.900 € | 299.614 € | 2.110.054 € | 174 | 2.044 € |
| Mlekarna Planika d.o.o. | Kobarid | 13.758.750 € | 90.193 € | 383.929 € | 66 | 2.359 € |
| SKUPAJ | — | 372.158.229 € | 9.569.208 € | 21.760.338 € | 1.051 | — |
*vsi podatki za leto 2024, v evrih | ||||||
Ljubljanske mlekarne so leta 2016 začele izvažati v Kitajsko, leta 2020 pa so tja prvič odpremile sladoled Planica. Izvoz v Kitajsko predstavlja zanemarljiv delež njihove prodaje, ki je osredotočena na regionalne trge.
Če bodo irski, francoski in nizozemski izvozniki svoje presežke preusmerili na evropski trg, bo to povzročilo dodaten pritisk na odkupne cene, ki so se šele začele pobirati po padcu leta 2023. Slovenija, ki proizvede približno 560 tisoč ton mleka letno in ga 30 odstotkov izvozi, bi v tem primeru občutila posledice prek nižjih cen, ne prek izgube kitajskega trga.
