Cene kmetijskih zemljišč v Sloveniji so bile predlani med višjimi v Evropski uniji. Povprečna cena hektarja obdelovalnih površin je dosegla 28.348 evrov, kar je skoraj dvakrat več od povprečja držav EU, za katere je imel evropski statistični urad podatke. Povprečna cena v teh državah je znašala 15.224 evrov na hektar.
Podatki, ki jih je zbral Eurostat za 21 od 27 držav članic, kažejo, da so se kmetijska zemljišča v povprečju v enem letu podražila za 6,1 odstotka. Slovenija pri tem izstopa predvsem v primerjavi z državami srednje in vzhodne Evrope, kjer so cene zemljišč bistveno nižje, čeprav imajo te države pogosto večje kmetijske površine in bolj intenzivno rabo.
Najdražja kmetijska zemljišča v EU ima Malta
Povprečna cena hektarja obdelovalne zemlje na tem sredozemskem otoku presega 200.000 evrov. Sledita Nizozemska s skoraj 97.000 evri na hektar in Portugalska, kjer se je cena povzpela nad 76.000 evrov. Visoko na lestvici so še Irska, Luksemburg in Avstrija, Slovenija pa se s povprečno ceno uvršča v zgornjo tretjino držav.
Po drugi strani so kmetijska zemljišča bistveno cenejša v državah Baltika in jugovzhodne Evrope. V Latviji je bilo treba za hektar v povprečju odšteti manj kot 5.000 evrov, v Litvi in na Slovaškem okoli 5.500 do 5.800 evrov. Razmeroma nizke cene beležijo tudi Hrvaška, Madžarska in celo Francija, ki velja za eno največjih kmetijskih držav v EU, a je povprečna cena hektarja tam znašala le okoli 6.400 evrov.
Slovenija tako po cenah zemljišč močno odstopa od regij, s katerimi se pogosto primerja po gospodarski strukturi in razvitosti. Visoke cene so deloma posledica omejene razpoložljivosti obdelovalnih površin, razdrobljene lastniške strukture in pritiska nekmetijskih rabe, zlasti v bližini urbanih središč. Kmetijska zemlja je v Sloveniji pogosto tudi naložba, ne zgolj proizvodni dejavnik.
Slika se obrne, ko pogledamo najemnine
Povprečna letna najemnina za hektar kmetijskega zemljišča je bila v Sloveniji v letu 2024 le 158 evrov, kar je precej pod povprečjem držav EU, ki znaša 295 evrov na hektar. To pomeni, da je donosnost zemljišča iz vidika oddajanja razmeroma nizka.
Cenejši najem kot v Sloveniji so imeli le v nekaj državah, med njimi v Estoniji, Latviji, na Slovaškem, Hrvaškem in Malti. Na drugi strani spektra je Nizozemska, kjer povprečna najemnina dosega kar 941 evrov na hektar, sledita Danska in Grčija z več kot 500 evri.
Razkorak med visoko ceno zemljišč in nizko najemnino v Sloveniji odpira vprašanje, ali trg kmetijskih zemljišč deluje predvsem kot proizvodni ali kot kapitalski trg. Pri trenutnih razmerjih so nakupi zemljišč za aktivno kmetovanje težko dostopni, zlasti za mlade prevzemnike, hkrati pa najemnine ne sledijo rasti vrednosti osnovnega sredstva.
Preberite več:
Slovenska kmetijska zemlja je draga, a ne nujno tudi ekonomsko intenzivno izkoriščena. To je strukturen problem, ki presega zgolj statistiko cen in sega v vprašanja kmetijske politike, prostorskega načrtovanja in dolgoročne prehranske varnosti.
