Kmetijski pridelki so bili v letu 2025 pri pridelovalcih v povprečju dražji za 7,2 odstotka, vrednost odkupljenih pridelkov pa se je povečala za 11,7 odstotka. Na prvi pogled gre za dobro leto za slovensko kmetijstvo, a podrobnejši pogled razkrije precejšnje razlike med panogami.
Največji pospešek je prišel iz živinoreje. Cene živali za zakol so zrasle za 15,6 odstotka, pri čemer so cene goveda poskočile za kar 27,4 odstotka. To pomeni, da je bila govedoreja lani izrazito v ospredju. Višje so bile tudi cene perutnine, medtem ko so se prašiči pocenili za skoraj desetino, kar kaže na pritiske v prašičereji.
Živinoreja vleče rast prihodkov
Skupna vrednost odkupa v živinoreji je porasla za 13,6 odstotka. Pri govedu je bil skok še izrazitejši, medtem ko je bila vrednost odkupa prašičev nižja. Mleko se je podražilo za 7,7 odstotka, odkupna vrednost pa je bila višja za 12,5 odstotka, kar pomeni, da so kmetje prodali tudi večje količine.
| Skupina | Rast cen 2025 (%) | Rast vrednosti odkupa (%) |
| Kmetijstvo skupaj | 7,2 | 11,7 |
| Živinoreja | 10,9 | 13,6 |
| Rastlinski pridelki | 1,3 | 3,4 |
| Sadjarstvo in vinogradništvo | 8,5 | 8,8 |
Rast prihodkov je bila predvsem posledica živinoreje, medtem ko je bil učinek pri rastlinski pridelavi precej bolj zmeren.
Nevarno enostransko naslanjanje na živinorejo
Leto 2025 ni zgodba o splošni rasti, rast skoraj v celoti vleče govedo, medtem ko rastlinska pridelava stagnira ali pada. Cene živali za zakol so zrasle za 15,6 %, od tega govedo za 27,4 %.
Če se cikel pri govedu obrne, je celotna struktura prihodkov pod pritiskom. Slovenija ima že danes nizko samooskrbo pri zelenjavi in sadju, številke pa kažejo, da rastlinska proizvodnja nima cenovne dinamike, ki bi omogočala resen razvoj.
Drugi vidik je koncentracija tveganja. Živinoreja je kapitalsko intenzivna, občutljiva na cene krme, energentov in evropsko regulativo. Ko en segment prevzame vlogo glavnega generatorja prihodkov, postane celoten sektor bolj izpostavljen šokom. Zato leto 2025 ni leto splošne stabilnosti, ampak leto, ko se je struktura še bolj nagnila v eno smer.
Cene rastlinskih pridelkov so se v povprečju zvišale le za 1,3 odstotka
Žita so se podražila za 6,6 odstotka, sadje za 8,5 odstotka in vino za 7,9 odstotka. Povsem drugačna slika je pri krompirju, kjer so cene padle za desetino, zelenjadnice pa so se pocenile za 6 odstotkov.
To pomeni, da je bila rast prihodkov v poljedelstvu bolj posledica večjih količin kot višjih cen. Strukturno to kaže na nižjo pogajalsko moč pridelovalcev rastlinskih kultur v primerjavi z živinorejo.
Preberite več:
Rast cen pri pridelovalcih ne pomeni nujno enake rasti cen v trgovinah, vendar je gibanje pri govedu in mleku pomembno za celotno prehransko verigo. Če bodo višje odkupne cene vztrajale, se bo to slej ko prej odrazilo tudi pri maloprodajnih cenah mesa in mlečnih izdelkov. Slovensko kmetijstvo tako vse bolj sloni na živinoreji kot glavnem generatorju prihodkov.
