Napoved kmečkega protesta, ki bo 6. februarja ob 12.05 na ploščadi pred Državnim zborom, razkriva vse večje nezadovoljstvo dela kmetijskega sektorja, hkrati pa tudi razdrobljenost interesov znotraj samega kmetijstva. Protest napoveduje Združenje slovenske kmečke iniciative, pridružila se jim bo tudi Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, medtem ko več pomembnih kmetijskih organizacij ostaja ob strani.
Organizatorji poudarjajo, da bo protest miren in brez traktorjev, kar naj bi jasno sporočilo, da gre za opozorilni shod in ne za blokado prestolnice. Kljub temu pa že sama napoved protesta kaže, da dialog med delom kmetov in državo očitno ne daje rezultatov, ki bi jih kmetijske organizacije pričakovale.
Šestnajst zahtev, štiri prednostne
Kmetijske organizacije so na Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pred več kot tednom dni naslovile 16 zahtev, med katerimi so izpostavile štiri prednostne. Med njimi so zaščita domačega trga in slovenskih pridelovalcev hrane pred pritiskom uvoza, ohranitev kmetijskih zemljišč za primarno rabo ter nasprotovanje dodatnim administrativnim in vsebinskim obremenitvam, ki jih država nalaga kmetom.
Posebej ostro kmetje opozarjajo na obveznosti, povezane z boleznijo modrikastega jezika, ter na zahteve glede kastracije pujskov, ki jih označujejo kot dodatno breme brez ustrezne finančne in sistemske podpore. Prav tako zahtevajo, da sredstva skupne kmetijske politike tudi v prihodnjem večletnem finančnem okviru ostanejo ločena in namenjena izključno razvoju kmetijstva.
Odgovor ministrstva kot povod za protest
Predsednik Združenja slovenske kmečke iniciative Boštjan Slemenšek pravi, da so odgovor ministrstva prejeli tik pred polnočjo. Po njegovih besedah odgovor ni vseboval konkretnih rešitev, temveč zgolj pojasnila obstoječega stanja. Tak odziv so v iniciativi ocenili kot nesprejemljiv, Slemenšek pa ga je javno označil celo za “norčevanje iz slovenskega kmeta”.
Na ministrstvu očitke zavračajo. Poudarjajo, da so zahteve obravnavali strokovno in argumentirano ter da ves mandat vodijo reden dialog z vsemi deležniki v prehranski verigi. Kmete so hkrati povabili na sestanek prav na dan protesta, v petek, 6. februarja, kar kaže, da si želijo razrešitve za pogajalsko mizo, ne na ulici.
Razdeljeno kmetijstvo
Ena ključnih značilnosti napovedanega protesta je pomanjkanje enotnosti. Po poročanju Dnevnika protesta ne podpirajo Sindikat kmetov Slovenije, Zadružna zveza Slovenije niti Združenje hribovskih in gorskih kmetov. Predsednik sindikata Anton Medved je opozoril, da bi lahko politično zaznamovan protest kmetijstvu naredil več škode kot koristi, zlasti ob pomanjkanju soglasja znotraj sektorja.
To razhajanje razkriva globlji problem, da slovensko kmetijstvo nima enotnega glasu, ko gre za ključna razvojna vprašanja. Del kmetov zahteva ostrejši nastop in takojšnje ukrepe, drugi pa se bojijo, da se bodo legitimne težave izgubile v političnem spopadu.
Napovedani shod je predvsem simptom naraščajoče frustracije in nezaupanja. Ne glede na to, kako množičen bo, pa ostaja jasno, da brez vsebinskega dogovora in večje usklajenosti znotraj kmetijskega prostora trajnih rešitev ne bo.
