Kmetje ostajajo brez odgovorov o zaščiti pred Mercosurjem tudi po sestanku z ministrico

Kmetijske organizacije po današnjem srečanju s kmetijsko ministrico Matejo Čalušić ostajajo brez jasnih odgovorov, kako bo Slovenija v praksi zaščitila domače kmete in potrošnike ob uveljavitvi trgovinskega sporazuma med Evropsko unijo in južnoameriškim blokom Mercosur. Predstavniki kmetov poudarjajo, da kljub predstavljenim ukrepom ni jasno, kako in kdo jih bo izvajal, kar med kmeti krepi zadržanost do sporazuma.

Po besedah predsednika Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Jožeta Podgorška so jim na ministrstvu predstavili štiri sklope zaščitnih ukrepov, od uvoznih kvot do nadzora nad uvoženimi proizvodi. A ključna vprašanja ostajajo odprta. 

“V bistvu imamo ključna vprašanja še vsa neodgovorjena. Še vedno ne vemo, kako bomo izvajali vse ukrepe za zaščito slovenskega kmetijstva in slovenskih potrošnikov, ne vemo, kako bo Evropska komisija izvajala vse ukrepe za zaščito evropskih kmetov, ki so bili sredi decembra z amandmaji potrjeni v Evropskem parlamentu,” je poudaril Podgoršek.

Po njegovih besedah prav vprašanje izvedljivosti zaščitnih mehanizmov pojasnjuje, zakaj Francija sporazumu z Mercosurjem izrazito nasprotuje. Dokler ni jasno, kako bodo zaščitni ukrepi delovali v praksi, ostaja previdnost tudi v Sloveniji. Predstavniki kmetijskih organizacij zato do sporazuma ostajajo zadržani, čeprav je bil konec preteklega tedna že podpisan v Paragvaju.

Odsotnost predstavnikov ministrstva za gospodarstvo

“Če že vlada ocenjuje, da iščemo ukrepe za zaščito slovenskega kmetijstva medresorsko, bi to medresorsko sodelovanje danes tukaj pričakovali, a žal ga ni bilo. Torej ostajamo tam nekje, kot smo bili, brez nekih bolj jasnih zavez, razen tega, kar smo že poslušali zadnje tedne tudi v tem širšem slovenskem prostoru,” je opozoril Podgoršek.

Na sestanku so sicer sprejeli nekaj sklepov in dogovorov o nadaljnjem delu. Po besedah predsednika KGZS se bodo razprave nadaljevale, kmetijske organizacije pa bodo pripravile tudi lastne predloge. “Verjamemo, da bomo intenzivirali to razpravo zato, da damo tudi seveda ministrstvu čas, da pridobi potrebne informacije. Nekaj nalog imamo tudi nevladniki za postoriti, predvsem bomo pripravili jasno pobudo za to, da se označuje poreklo pri mešanih proizvodih glede na izvorno državo, enako kot je to sedaj na pobudo Slovenije iz leta 2020 urejeno pri medu,” je pojasnil.

Da po današnjem srečanju še vedno ne vedo, kakšne informacije naj posredujejo kmetom na terenu, je opozoril tudi predsednik Sindikata kmetov Slovenije Anton Medved. Razlog vidi v pomanjkanju jasnih odgovorov glede nadzora. “Na podlagi danes prejetih pojasnil ne vemo, kakšne informacije naj posredujemo naprej kmetom, ker ni jasno, kako bo hrana iz Mercosurja pri vhodu v Slovenijo oziroma EU kontrolirana,” je dejal. 

Ob tem je poudaril, da sindikat zahteva bistveno okrepitev nadzora. “Zahtevamo, da se kontrole pri vhodu hrane bistveno povečajo,” je izpostavil, pri čemer je znova opozoril tudi na pomen jasnega označevanja porekla hrane iz držav Mercosurja.

Sporazum med EU in Mercosurjem bo začel veljati šele po ratifikaciji v državah članicah in potrditvi v Evropskem parlamentu, a kmetijske organizacije že zdaj opozarjajo, da brez jasnih, izvedljivih in nadzorovanih zaščitnih mehanizmov predstavlja resno tveganje za konkurenčnost evropskega in slovenskega kmetijstva. Današnje srečanje z ministrico je po njihovem mnenju pokazalo, da so zaščitni ukrepi za zdaj predvsem na ravni načel, ne pa operativnih rešitev.