Pred poslopjem Državnega zbora so se kmečki protestniki znova zbrali z jasnim sporočilom, da z vladno politiko na področju kmetijstva niso zadovoljni in da imajo občutek, da je njihov glas sistematično preslišan. Protest ni bil usmerjen zgolj proti posameznim ukrepom, temveč proti odnosu, ki ga po mnenju kmetov država goji do njihovega dela in vloge v družbi.
Predsednik Združenje slovenske kmečke iniciative Boštjan Slemenšek je ob tem poudaril, da se kmetje ne počutijo več kot enakovreden sogovornik pri oblikovanju politik. Po njegovih besedah vladajoči o kmetijstvu govorijo, kot da gre za obrobno dejavnost ali celo prostočasni hobi, ne pa za sistem, ki zagotavlja osnovno dobrino. Hrana po njegovem ni samoumevna, prav tako ne delo tistih, ki jo pridelujejo, zato so protestniki zahtevali predvsem spoštovanje in resen dialog.
Protest je imel tudi širše sporočilo
Po besedah predsednika Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije Jože Podgoršek kmetje ne stojijo tam zgolj v lastnem interesu. Opozoril je, da je vprašanje kmetijstva neposredno povezano s potrošniki, družinami in dolgoročno prehransko varnostjo države. Po njegovem mnenju se razprava prepogosto zoži na subvencije in administrativne zahteve, namesto da bi se osredotočila na temeljno vprašanje, kakšno hrano želi Slovenija na svojih mizah.
Podgoršek je izpostavil tudi vlogo Evropske unije in trgovinskih sporazumov, ki po mnenju protestnikov vse pogosteje postavljajo domače pridelovalce v neenakopraven položaj. Njegovo sporočilo je bilo jasno. Pri sklepanju trgovinskih dogovorov mora biti najprej zaščiten potrošnik, kar pomeni tudi zaščito kakovosti, varnosti in porekla hrane. Hrana, ki prihaja na slovenski trg, mora biti pridelana pod primerljivimi pogoji, sicer domači kmetje izgubljajo konkurenčnost, potrošniki pa zaupanje.
Napoved sestanka s pobudniki in podporniki današnjega protesta
Ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Mateja Čalušić se je odzvala na protest, katerega glavni pobudnik je bilo Združenje slovenske kmečke iniciative, pri organizaciji pa so sodelovali še člani Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, Zveze slovenske podeželske mladine, Društva slovenski kmet in Zveze kmetic Slovenije.
Uvodoma je zanikala očitke, da ministrstvo ni pripravljeno sodelovati s predstavniki kmetijstva. Poudarila je, da so se v zvezi z zakonodajnimi spremembami in drugimi vsebinami z organizacijami, ki delujejo na področju kmetijstva, sestali skoraj 50-krat, sama pa je s sodelavci lani opravila 78 obiskov po vsej Sloveniji in se srečala s predstavniki vseh zainteresiranih kmetijskih organizacij.
Protestniki z izrazitim občutkom razočaranja
Med udeleženci je bilo zaznati prepričanje, da se odločitve sprejemajo brez razumevanja realnosti na terenu, kjer kmetje že leta delujejo pod pritiskom naraščajočih stroškov, okoljskih zahtev in negotovih prihodkov. Mnogi so opozarjali, da se kmetijstvo v političnih razpravah pogosto obravnava kot strošek, redkeje pa kot strateška naložba.
Preberite več:
Današnji shod je bil tako več kot zgolj opozorilo vladi. Bil je opomin, da brez kmetov ni prehranske varnosti in da se z odnosom do kmetijstva odloča tudi o tem, ali bo Slovenija v prihodnje sposobna ohraniti lastno pridelavo hrane. Protestniki so jasno sporočili, da ne zahtevajo privilegijev, temveč spoštovanje, predvidljive pogoje in vključevanje v odločitve, ki neposredno vplivajo na njihovo delo in na hrano, ki jo vsak dan uživajo tudi tisti, ki o teh politikah odločajo.
