Državni zbor je 11. novembra sprejel zakon, ki drugič v letu 2025 spreminja davke za samostojne podjetnike. Januarja so pravila poostrili, zdaj so jih sprostili. Podjetniki so 11 mesecev poslovali po enih predpisih, da bi ob koncu leta izvedeli, kako so bila merila vendarle nekoliko drugačna.
Število normiranih samostojnih podjetnikov – tistih, ki plačujejo poenostavljen davek brez dokazovanja dejanskih stroškov – se je v Sloveniji povzpelo z 14.000 v letu 2013 na več kot 83.000 v letu 2023. Vlada je januarja reagirala ostro: pragove za obstoj v sistemu je znižala s 150.000 na 60.000 evrov (polni normiranec) in na 30.000 evrov (popoldanski). Za prihodke nad temi mejami so prenehali veljati ugodni odhodki. Tisočim podjetnikov je to pomenilo izstop iz sistema ali drastično zmanjšanje poslovanja.
Deset mesecev pozneje so iste številke dvignili na 120.000 in 50.000 evrov, a z progresivno davčno stopnjo 35 % na večje prihodke. Zakonodajno-pravna služba parlamenta je opozorila na retroaktivnost – zakon spreminja pogoje za leto 2025 mesec dni pred njegovim koncem. Ministrstvo za finance trdi, da retroaktivnosti ni, ker se zakon uporablja šele za leto 2026. A to je igranje z besedami: podjetnik, ki je oktobra odklonil posel, da ne bi presegel dovoljenih 30.000 evrov, decembra zve, da bi lahko zaslužil do 50.000.
“Uredbo spreminjamo mesec dni pred koncem leta brez utemeljitve javnega interesa. To verjetno ne bo prizadelo velikega števila podjetnikov, a vpliva na pravno varnost,” je za Forbes Slovenija povedal Ivan Kranjec, davčni svetovalec v družbi CMS.
Odzivi v parlamentu so različni. Poslanec Tine Novak govori o “pristopu s kladivom namesto s skalpelom”. Jernej Vrtovec opozarja, da pogoste spremembe uničujejo zaupanje. Milan Jakopovič iz Levice ima nasproten očitek – da novembrska pravila sistem spet delajo “davčno oazo”. Vlada januarsko reformo utemeljuje z bojem proti zlorabam (podjetja plačujejo zaposlene prek s.p. namesto z delovnimi pogodbami), novembrsko pa s potrebo po popravku prehitrih potez.
Pravila za normirane podjetnike v Sloveniji (2024-2025)
| Do konca 2024 | Januar 2025 | November 2025 | |
|---|---|---|---|
| Polni normiranec* | |||
| Prag prihodkov | 150.000 EUR | 60.000 EUR | 120.000 EUR** |
| Priznani odhodki | 80 % | 80 % do 60k, 0 % nad | 80 % do 60k, 0 % nad |
| Davčna stopnja | 20 % | 20 % | 20 % / 35 %*** |
| Popoldanski normiranec**** | |||
| Prag prihodkov | – | 30.000 EUR | 50.000 EUR** |
| Priznani odhodki | Spremenljivo | 80 % do 12,5k; 40 % do 30k; 0 % nad | Enako |
| Davčna stopnja | 20 % | 20 % | 20 % / 35 %*** |
*Zavarovan na podlagi samozaposlitve za polni delovni čas 9+ mesecev
**Povprečje dveh zaporednih let
***20 % do 72.000 EUR davčne osnove (polni) / 33.000 EUR (popoldanski), nato 35 %
****Ni zavarovan 9+ mesecev ali opravlja s.p. ob redni zaposlitvi
Vir: Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini (ZDoh-2AB), Uradni list RS, št. 104/2024; analiza računovodskih servisov Atlas Finance in Hiška računov
Podobne pavšalne sisteme imajo Italija, Francija, Poljska. Težava nastane, ko sistem preraste svoj namen. V Sloveniji je lahko efektivna davčna stopnja normiranega podjetnika s prihodki 100.000 evrov pod 7 %, medtem ko zaposleni plačujejo več kot 40 % (prispevki plus dohodnina). Slovenija je poskušala, da sistem ostane privlačen za male, ne pa tudi za velike podjetnike. Poskušala je hitro in brez jasne komunikacije.
Srbija je leta 2023 uvedla pavšalno obdavčitev za freelancerje, Hrvaška ima sustav pavšalnega oporezivanja, Severna Makedonija eksperimentira. Vsi se sprašujejo isto: kako preprečiti zlorabe, ne da bi zadušili podjetništvo? Slovenija kaže, da hitre spremembe brez prehodnega obdobja ustvarjajo pravno negotovost, ki stane več od kratkoročnih fiskalnih koristi.
Preberite več:
Za 90.000 normiranih podjetnikov v Sloveniji ostaja vprašanje: ali se bodo pravila spet spreminjala? Tri spremembe v treh letih (2023, januar 2025, november 2025) delujejo nestabilno. Ko se pravila spreminjajo dvakrat na leto v nasprotnih smereh, je težko načrtovati dolgoročno.
