Na Kočevskem se je začela investicija, ki presega lokalni okvir in nagovarja eno temeljnih razvojnih vprašanj Slovenije, ali znamo lastne naravne vire pretvoriti v znanje, industrijo in dodano vrednost. Predsednik vlade Robert Golob se je danes udeležil obeležitve začetka gradnje novega lesno-energetskega centra Kočevska Reka, projekta, vrednega okoli 50 milijonov evrov.
Premier je v nagovoru poudaril, da gre za več kot za investicijo v objekte in stroje. Po njegovih besedah je to naložba v znanje in v sposobnost države, da ohranja ljudi na podeželju z dobro plačanimi delovnimi mesti. Izpostavil je, da prav slovensko znanje omogoča, da se na tem območju vzpostavi proizvodnja predelave bukovega lesa, ki doslej pogosto ni bila izkoriščena v celoti.
Poseben poudarek je namenil vlogi države. V tem primeru je država prevzela podjetje v težavah, ga prestrukturirala, dokapitalizirala in zagotovila sveža sredstva ter kredite. Takšen pristop je odmik od pasivnega lastništva in poskus aktivnega upravljanja premoženja. Golob je poudaril, da država s tem dokazuje, da zna biti dober gospodar, hkrati pa vzpostavlja manjkajočo infrastrukturo za razvoj celotne lesne verige.
Ena večjih žag v Evropi
Jedro projekta je sodoben lesnopredelovalni industrijski kompleks, v katerem bo potekal razrez bukove hlodovine z uporabo najsodobnejše tehnologije in nadaljnja obdelava žaganega lesa. Po besedah premierja gre za postavitev ene večjih žag v Evropi, ki bo služila kot temelj za nadaljnje dejavnosti, od pohištvene industrije do proizvodnje energentov.
Direktor Fagus Slovenica Rok Rutar je pojasnil, da investicija vključuje tudi energetsko centralo s soproizvodnjo električne energije. Ta bo proizvajala toploto za približno 8.000 gospodinjstev in električno energijo za okoli 4.000 gospodinjstev, del elektrike pa se bo vračal v omrežje. Energetska komponenta projektu dodaja stabilnost in omogoča boljši izkoristek lesa.
Trajna predelava v kakovostne izdelke
Glavni direktor Slovenski državni gozdovi Marko Matjašič je poudaril, da projekt temelji na trajnem, sonaravnem in večnamenskem gospodarjenju z gozdovi. Cilj ni zapiranje gozdov v rezervate, temveč trajna predelava lesa v kakovostne izdelke znotraj regije, kar predstavlja največjo priložnost za lokalni gospodarski preboj.
Župan Kočevja Gregor Košir je izpostavil multiplikativni učinek investicije. Po njegovih besedah projekt ni pomemben le zaradi neposrednih delovnih mest, temveč predvsem zato, ker bo ustvaril podporne dejavnosti in privabil nove investitorje. Ključno je, da bodo imeli ti dostop do delno predelanega lesa neposredno na lokaciji, kar znižuje stroške in povečuje konkurenčnost.
Kočevska Reka je tako preizkus, ali Slovenija zna vso lesno verigo, od hloda do polizdelka ali končnega izdelka, zaključiti doma in s tem zmanjšati izvoz surovine.
