V Sloveniji je vsak dan z dela odsotnih približno 56.000 zaposlenih. Ta številka sama po sebi ne pove veliko, dokler je ne postavimo v kontekst. Približno vsak deseti delovno aktivni na določen dan ne opravlja svojega dela. Za podjetja to ni zgolj organizacijski izziv, ampak tudi konkreten in pogosto spregledan strošek, ki se kopiči skozi celo leto.
Po podatkih Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije so izdatki za bolniška nadomestila v letu 2025 dosegli približno 690 milijonov evrov. Pred desetletjem pa so znašali 224 milijonov evrov. Rast je hitra in izrazita, še posebej če jo postavimo ob bok dejstvu, da se število zaposlenih v tem času ni povečevalo v enakem tempu. Bolniška odsotnost tako postaja vse pomembnejši finančni faktor, ki ga podjetja ne morejo več ignorirati.
Za delodajalca je ključen podatek, da prvih 30 dni bolniške odsotnosti krije sam. To pomeni, da gre za neposreden strošek, ki se ne prelije na državo ali zavarovalnico, temveč ostane znotraj podjetja.
Če vzamemo konkreten primer podjetja s 50 zaposlenimi in povprečno bruto plačo 2.500 evrov, postane slika precej jasna. Povprečni zaposleni je v Sloveniji odsoten 21,6 delovnega dne na leto, kar je skoraj celoten delovni mesec. To pomeni, da podjetje za vsakega zaposlenega letno izplača približno enomesečno plačo, ne da bi za to dobilo opravljeno delo.
V praksi to pomeni približno 2.000 evrov stroška na zaposlenega na leto. Na ravni podjetja s 50 zaposlenimi to znese okoli 100.000 evrov letno. In to je samo osnovna računica, ki vključuje zgolj nadomestila plače.
| Postavka | Izračun |
|---|---|
| Število zaposlenih | 50 |
| Povprečna bruto plača | 2.500 € |
| Povprečni bolniški dnevi | 21,6 |
| Strošek bolniške na zaposlenega | ~2.160 € |
| Skupni letni strošek | ~108.000 € |
V resnici je strošek višji. Podjetje mora organizirati nadomeščanja, prerazporejati delo, včasih najemati začasne sodelavce ali pa preprosto sprejeti nižjo produktivnost. Ti posredni stroški pogosto ostanejo neizračunani, čeprav so lahko enako pomembni kot neposredni izdatki.
Dolgotrajne bolniške so poseben problem
Posebno dimenzijo predstavljajo dolgotrajne bolniške odsotnosti. Ob koncu leta 2025 je bilo v Sloveniji 9.529 ljudi na bolniški odsotnosti več kot eno leto. To pomeni, da gre za skupino, ki je dlje časa izključena iz delovnega procesa, hkrati pa še vedno predstavlja finančno obremenitev sistema.
Ekstremni primeri gredo še dlje. Najdaljši zabeležen bolniški stalež je trajal skoraj 14 let, v tem času pa je bilo izplačanih približno 118.000 evrov nadomestil. Takšni primeri so redki, vendar jasno pokažejo, kako dolgotrajen in finančno zahteven lahko postane sistem bolniških odsotnosti.
Slovenija nad evropskim povprečjem
Slovenija po številu izgubljenih delovnih dni zaradi bolniške odsotnosti izstopa tudi v evropskem prostoru. Povprečno 21,6 dneva odsotnosti na zaposlenega letno pomeni, da je absentizem višji kot v številnih drugih državah Evropske unije.
To je pomembno tudi z vidika konkurenčnosti. Višja odsotnost pomeni večje stroške dela in večjo nepredvidljivost poslovanja, kar lahko vpliva na investicijske odločitve in dolgoročno učinkovitost podjetij.
Razlike med regijami
Podatki Nacionalnega inštituta za javno zdravje kažejo, da absentizem ni enakomerno razporejen po državi. Največ bolniških dni beležijo v Koroški regiji, najmanj pa v Osrednjeslovenski regiji.
Razlike so lahko povezane s strukturo gospodarstva, naravo dela in demografijo prebivalstva. Regije z več fizično zahtevnimi poklici in starejšim prebivalstvom praviloma beležijo več odsotnosti.
Preberite več:
Čeprav so agregatni podatki na ravni države relativno dobro znani, večina podjetij natančnega stroška bolniških odsotnosti ne spremlja sistematično. Strošek je razpršen med plače, organizacijo dela in izgubo učinkovitosti, zato pogosto ostane skrit v širši sliki poslovanja. V času, ko podjetja vse bolj natančno spremljajo stroške dela, produktivnost in donosnost, absentizem ostaja eden tistih dejavnikov, ki imajo velik vpliv, a jih redkokdo res podrobno izračuna.
