Evropska komisija je objavila aktualno stanje sistema davčnih olajšav v evroobmočju. Analiza kaže, da državljani Slovenije plačajo 2,5 odstotka BDP manj davkov prek različnih olajšav – 1,4 odstotka prek olajšav pri dohodnini in 1,1 odstotka prek znižanih stopenj DDV. To je več kot na Hrvaškem (1,6 odstotka BDP), vendar manj kot v Avstriji (2,6 odstotka) ali Belgiji (4,3 odstotka), kaže četrtletna analiza Evropske komisije o davčnih sistemih evroobmočja.
Za analizo je bil uporabljen mikrosimulacijski model EUROMOD, ki meri, koliko manj davkov država pobere zaradi olajšav in kdo od državljanov te olajšave prejme. Komisija razvršča olajšave v pet kategorij: zaposlovanje (davčne olajšave za zaposlene, zmanjšanja za stroške dela), družina (olajšave za otroke in vzdrževane družinske člane), stanovanjstvo (odbitki za obresti od kreditov), izobraževanje (olajšave za šolanje) in zdravstvo (odbitki za zdravljenje). V Sloveniji in v celotnem evroobmočju olajšave za zaposlovanje in družino predstavljajo dve tretjini vseh olajšav pri dohodnini.
Koliko prihodkov se država odpove
Slovenija prejme 1,4 odstotka BDP manj prihodkov od dohodnine prek različnih olajšav. To je 17 odstotkov manj, kot bi pobrala brez olajšav.
Prek znižanih stopenj DDV država prejme dodatnih 1,1 odstotka BDP manj. To je 16 odstotkov manj, kot bi pobrala, če bi vse izdelke in storitve obdavčila s standardno stopnjo.
Skupaj, državljani plačajo 2,5 odstotka BDP manj davkov, kot bi jih plačali, če ne bi bilo olajšav.
Davčne olajšave kot odstotek BDP
| Država | Dohodnina | Znižane stopnje DDV |
|---|---|---|
| Belgija | 2,8 | n/a |
| Finska | 2,4 | n/a |
| Portugalska | 2,1 | 2,0 |
| Italija | 2,2 | 1,8 |
| Španija | 2,0 | 1,5 |
| Slovenija | 1,4 | 1,1 |
| Avstrija | 1,3 | 1,7 |
| Hrvaška | 0,7 | n/a |
| Slovaška | 1,0 | n/a |
| Estonija | 0,2 | 0,05 |
Vir: Evropska komisija, EUROMOD model
Kdo prejema olajšave
Analiza kaže, da najrevnejša gospodinjstva najmanj koristijo davčne olajšave. Najrevnejših 10 odstotkov gospodinjstev prejme le 2-3 odstotke vseh olajšav.
Srednja skupina gospodinjstev (po prihodkih od 40 do 70 odstotkov) prejme največ – okoli 40 odstotkov vseh olajšav.
Kdo prejema olajšave pri dohodnini
| Skupina gospodinjstev po prihodkih | Povečanje razpoložljivega dohodka |
|---|---|
| Najrevnejših 10 % | +1,2 % |
| Naslednjih 10 % | +3,5 % |
| Tretja skupina (20-30 %) | +4,8 % |
| Četrta skupina (30-40 %) | +5,9 % |
| Peta skupina (40-50 %) | +6,1 % |
| Šesta skupina (50-60 %) | +5,7 % |
| Sedma skupina (60-70 %) | +5,2 % |
| Osma skupina (70-80 %) | +4,6 % |
| Deveta skupina (80-90 %) | +3,8 % |
| Najbogatejših 10 % | +2,1 % |
Učinek znižanega DDV
Analiza meri, koliko znižane stopnje DDV zmanjšujejo neenakost. Rezultat za Slovenijo: znižane stopnje DDV zmanjšujejo Ginijev koeficient za 0,5 odstotka.
To pomeni, da ima znižan DDV šibek redistributivni učinek. Razlog za to je, da čeprav revni porabijo večji odstotek prihodkov za hrano, bogati porabijo več v absolutnem smislu. Obe skupini dobita olajšavo.
V sedmih državah evroobmočja znižane stopnje DDV celo povečujejo neenakost.
Hrvaška porabi manj
Hrvaška prejme 0,7 odstotka BDP manj prek davčnih olajšav pri dohodnini. To je dvakrat manj kot Slovenija.
Analiza ne pojasnjuje razloga za razliko. Le ugotavlja, da imajo države z manjšim sistemom olajšav enostavnejše davčne sisteme.
Priporočila Komisije
Evropska komisija zaključuje, da morajo države redno meriti, ali davčne olajšave dosegajo svoj cilj. Dokument opozarja, da številne države ne objavljajo sistematičnih evalvacij olajšav, kar naredi sistem manj pregleden od neposrednih proračunskih izdatkov.
Komisija ne zahteva ukinitve olajšav, temveč vztraja pri merjenju njihove učinkovitosti. Analiza navaja, da lahko ukinitev ali zmanjšanje neučinkovitih olajšav ustvari fiskalni prostor za krepitev fiskalne konsolidacije, znižanje davčnih stopenj ali prenos davčnega bremena na manj škodljive davke.
