Koliko stanovanj mora imeti posameznik, da lahko živi od najemnin v Sloveniji? Če povprečni letni prihodki iz oddajanja nepremičnin ostajajo relativno nizki, odgovor ni tako preprost. Podatki Finančne uprave kažejo, da večina najemodajalcev z oddajanjem ne dosega številk, ki bi omogočale samostojno preživetje.
Število posameznikov, ki prijavljajo dohodke iz oddajanja nepremičnin, v zadnjih letih raste. Oddajanje postaja vse bolj razširjen vir dodatnega zaslužka, vendar struktura prihodkov kaže, da gre pri večini za dopolnilno dejavnost ob redni zaposlitvi.
Večina najemodajalcev oddaja ob službi
Če prihodke iz oddajanja primerjamo s povprečno plačo, hitro postane jasno, da večina posameznikov z enim stanovanjem ne dosega ravni, ki bi omogočala finančno neodvisnost. Povprečna mesečna najemnina za stanovanje v večjih mestih sicer lahko preseže 700 ali 800 evrov, vendar je treba upoštevati obdavčitev, obdobja praznosti, stroške vzdrževanja in amortizacijo.
Realni neto izplen je zato bistveno nižji in zato večina najemodajalcev oddaja eno nepremičnino kot dopolnitev prihodkov, ne pa kot primarni vir preživetja.
Koliko stanovanj je potrebnih za “življenje od najemnin”?
Če kot referenco vzamemo približno 1.000 evrov neto mesečno, kar ustreza minimalni plači, postane slika bolj konkretna. Pri enem stanovanju lahko lastnik po vseh stroških in davkih realno doseže nekaj sto evrov mesečnega neto prihodka. Za doseganje stabilnega dohodka na ravni minimalne plače so praviloma potrebne vsaj dve do tri nepremičnine.
Za dohodek, primerljiv s povprečno plačo, pa bi moral posameznik imeti večji portfelj, pogosto štiri ali več stanovanj, odvisno od lokacije in tipa oddajanja. “Življenje od najemnin” ni standardni model, temveč je rezerviran za del lastnikov z večjim številom nepremičnin.
| Segment | Delež |
|---|---|
| Oddajajo kot dodaten dohodek | ~75–80 % |
| Delni vir (pomemben dodatek) | ~15–20 % |
| Glavni vir dohodka | ~5–10 % |
Prihodki so koncentrirani pri manjšem delu lastnikov
Podatki o porazdelitvi prihodkov iz oddajanja nepremičnin kažejo, da večina ustvarja relativno nizke zneske, medtem ko manjšina z več nepremičninami ali boljšimi lokacijami ustvarja bistveno višje prihodke. To pomeni, da rast števila najemodajalcev ne pomeni nujno tudi enakomerne rasti prihodkov. Trg se širi, a hkrati ostaja izrazito neenakomeren.
Oddajanje nepremičnin v Sloveniji postaja pomemben del finančnih strategij gospodinjstev. Deluje kot zaščita pred inflacijo, kot dolgoročna naložba in kot stabilen vir dodatnega denarnega toka.
Vendar podatki kažejo, da za večino lastnikov to ni osnovni vir dohodka. Gre za dopolnilo, ki povečuje finančno varnost, ne pa za nadomestilo redne zaposlitve.
Oddajanje nepremičnin v Sloveniji (ocena 2024–2025)
| Kazalnik | Vrednost |
|---|---|
| Število najemodajalcev (fizične osebe) | ~85.000 |
| Število oddanih nepremičnin | ~110.000 |
| Skupni prihodki iz najemnin | ~650–750 mio € |
| Povprečni letni prihodek na osebo | ~7.500 € |
| Povprečni mesečni prihodek | ~625 € |
FURS s podatki o prijavljenih prihodkih ponuja vpogled v formalni del trga. Ta razkriva rast števila najemodajalcev in postopno povečevanje prihodkov iz oddajanja.
A hkrati odpira tudi vprašanje, kolikšen del trga ostaja neprijavljen, zlasti pri kratkoročnih najemih in oddajanju v turistične namene.
Preberite več:
Slovenski trg najemnin se širi, število najemodajalcev raste, nepremičnine pa postajajo vse pomembnejši del osebnih financ. A večina Slovencev od najemnin ne živi. Z njimi si zgolj izboljšuje finančni položaj. Za prehod iz dodatnega zaslužka v primarni dohodek je potreben portfelj nepremičnin, ki ga doseže le manjšina.
En odgovor
Od najemnin lahko v Sloveniji živijo le vele nepremičninarji, ostali pa kljub nepremičnini ali dvema v lasti bolj kot ne iz rok v usta.