Koliko višje pokojnine februarja prejema 656.000 upokojencev, izračun po razredih

Danes, 27. februarja, 656.583 uživalcev pokojnin prejema februarsko nakazilo z že potrjeno 4,2-odstotno redno uskladitvijo in poračunom za januar. Dan pred izplačilom pa je svet Zpiza sprejel še sklep o izredni uskladitvi za dodatni odstotek od 1. marca. Če bo vlada dala soglasje, bodo pokojnine skupaj višje za 5,2 odstotka.

Upokojenec s petsto evri pokojnine po redni uskladitvi prejema 521 evrov, po izredni pa bo prejemal 526,21 evra. Pri tisoč evrih se znesek dvigne na 1.042, z izredno uskladitvijo pa na 1.052,42 evra. Zagotovljena pokojnina, ki jo prejema okoli 90.000 upokojencev s polno delovno dobo, se je s prvim januarjem najprej dvignila s 781,94 na 785 evrov zaradi sprememb v odmeri najnižje pokojnine. Po redni uskladitvi znaša 817,97 evra, po izredni pa 826,15 evra — torej 44,21 evra več kot lani.

Izredna uskladitev bo izplačana najkasneje maja, s poračunom za marec in april. Kot je po poročanju STA pojasnil minister za delo Luka Mesec, izredna uskladitev proračun obremeni za dodatnih 67 milijonov evrov.

Redna uskladitev za 4,2 odstotka je prva, izračunana po novi formuli, ki namesto prejšnjega razmerja 60 odstotkov rasti plač in 40 odstotkov inflacije od januarja upošteva enakovredni delež obeh. Po stari formuli bi uskladitev znašala 4,5 odstotka — razlika 0,3 odstotne točke oziroma tri evre mesečno pri pokojnini tisoč evrov. Na letni ravni za celotni sistem to pomeni okoli 25 milijonov evrov manj.

A nižja uskladitev od pričakovanj ni posledica nove formule, temveč zimskega regresa. Finančni načrt Zpiza za leto 2026, sprejet decembra, je predvideval petodstotno uskladitev. Umar je jeseni napovedoval približno 7,5-odstotno rast plač. Decembrski podatki Statističnega urada so sliko predrugačili: povprečna bruto plača se je decembra 2025 medletno znižala za 0,5 odstotka.

Zimski regres, ki ga zaposleni od lani prejemajo prvič, znaša 638,86 evra in ga je večina delodajalcev izplačala novembra. Po zakonu o delovnih razmerjih ta znesek ni del plače in se ne všteva v statistiko plač. Večina delodajalcev pa je z njim delno ali v celoti nadomestila decembrske božičnice in nagrade za poslovno uspešnost, ki so se do zdaj štele med izredna izplačila in so dvigovala decembrsko povprečje. Delež izrednih izplačil v decembrski plači je tako lani znašal le 5,8 odstotka, leto prej pa 12,8 odstotka.

Zimski regres je iz statistike plač izrinil del denarja, ki ga zaposleni sicer prejemajo ob koncu leta. Letna rast plač se je zato z napovedanih 7,5 znižala na dejanskih 5,9 odstotka, uskladitev pokojnin pa s pričakovanih pet na 4,2 odstotka. Metodološki učinek, ki ga pristojni niso predvideli. Kot je ob robu seje sveta Zpiza pojasnila predstavnica upokojencev Ana Tominšek, so se nanjo že v ponedeljek obračali razočarani upokojenci. “Nimamo kaj, zakon je zakon, moramo ga spoštovati,” je po poročanju Dela dejala Tominšek.

Po decembrskih podatkih Zpiza razmerje med zavarovanci in uživalci pokojnin vztrajno pada. Leta 2023 je znašalo 1,57, leta 2024 se je znižalo na 1,55, lani pa na 1,53. Na vsakega upokojenca dela le še 1,53 zaposlenega. Projekcije Zveze svobodnih sindikatov predvidevajo, da se bo razmerje do leta 2040 znižalo na 1,2.

Pristojni so leta poudarjali, da pokojninska reforma postopno podaljšuje aktivno dobo in s tem vzdržuje sistem. Lanski podatki Zpiza govorijo drugače. Ženske so se v povprečju upokojile z 38 leti in tremi meseci pokojninske dobe, leto pred tem pa z 39 leti in dvema mesecema. Moški so se upokojevali po 37 letih in dveh mesecih, leta 2024 pa še po 38 letih in petih mesecih. Pokojninska doba ob upokojitvi se je skrajšala pri obeh spolih.

V letu 2025 je bilo povprečno 653.376 uživalcev pokojnin iz obveznega zavarovanja, kar je po podatkih iz letnega poročila Zpiza 10.066 več kot leto prej. Število prejemnikov narašča za približno 1,5 odstotka letno, hitreje kot v večini let med 2016 in 2022. Decembra 2025 je pokojnino prejemalo 656.583 oseb, od tega pol milijona starostno upokojenih.

Finančni načrt Zpiza za leto 2026 predvideva izravnavo med prihodki in odhodki pri 8,99 milijarde evrov. Za pokojnine je načrtovanih skoraj 7,7 milijarde. Razliko med prispevki zavarovancev, ki znašajo 7,1 milijarde, in skupnimi odhodki pokrije državni proračun z dobrimi 944 milijoni evrov. Redna uskladitev na letni ravni po navedbah namestnika generalnega direktorja Zpiza Danijela Kovača pomeni 341 milijonov evrov. Z izredno uskladitvijo skupni letni strošek dviga pokojnin preseže 400 milijonov. Zavod je leto 2025 zaključil z izravnanimi prihodki in odhodki v višini 8,37 milijarde evrov, kar je za pet milijonov več od načrtovanega.

Uskladitev za 5,2 odstotka pokojnincem zagotavlja rast nad inflacijo, ki je lani znašala 2,4 odstotka. Realni dvig kupne moči je 2,8 odstotka. A razmerje 1,53 zaposlenega na enega upokojenca se vsako leto niža, sistem pa za finančno ravnovesje potrebuje vse večji proračunski transfer. Letos ta presega 944 milijonov evrov — več kot desetina celotnega proračuna Zpiza.