Komisija predlaga znižanje cilja polnjenja plinskih skladišč na 80 odstotkov

Evropska komisija je v pismu energetskim ministrom 20. marca predlagala, naj države članice cilj napolnjenosti plinskih skladišč znižajo z zakonskih 90 na 80 odstotkov. Razlog so iranski napadi na katarski kompleks Ras Laffan, ki so 18. in 19. marca poškodovali dve od 14 utekočinjevalnih enot in eno napravo za pretvorbo plina v tekoča goriva, s čimer je Katar izgubil 17 odstotkov izvozne zmogljivosti za utekočinjeni zemeljski plin. Po besedah predsednika uprave QatarEnergy Saada al-Kaabija bodo popravila trajala od tri do pet let, podjetje pa je razglasilo višjo silo za dolgoročne pogodbe z Italijo, Belgijo, Južno Korejo in Kitajsko.

Prav Italija in Belgija sta med evropskimi državami, ki jih izpad katarskih dobav najbolj prizadene. Al-Kaabi je 19. marca za Reuters povedal, da poškodovani obrati predstavljajo 12,8 milijona ton letne proizvodnje utekočinjenega plina in za 20 milijard dolarjev izgubljenega letnega prihodka. Celotno Severno polje, ki si ga Katar deli z Iranom, je zdaj operativno okrnjeno, razširitveni projekt North Field pa je zaustavljen za najmanj eno leto.

Evropska plinska skladišča so trenutno napolnjena le do okoli 30-odstotne zmogljivosti. Nemčija, ki razpolaga z največjimi skladiščnimi kapacitetami v EU, je konec februarja dosegla le 21,6 odstotka, Francija pa se giblje v nizkih dvajsetih. To je najnižja raven za ta čas v letu od leta 2022, ko je ruska invazija na Ukrajino sprožila energetsko krizo, in precej pod desetletnim povprečjem 58 odstotkov.

Kaj EU dejansko sporoča (ključni elementi)

Komisar za energijo Dan Jørgensen v pismu ministrom zato poziva k zgodnjemu začetku polnjenja. Nižji cilj, 80 namesto 90 odstotkov, naj bi zmanjšal pritisk na cene v poletnih mesecih, ko države tekmujejo za razpoložljive količine na globalnem trgu. “Naša izpostavljenost nestanovitnemu svetovnemu trgu je očitna in zagotoviti moramo, da ukrepamo že zdaj ter da to storimo usklajeno,” je zapisal Jørgensen. Uredba o plinskih skladiščih, podaljšana do konca leta 2027, državam že danes omogoča prilagoditev ciljev in časovnic, a doslej nobena ni uradno zaprosila za znižanje.

Predsednica Komisije Ursula von der Leyen je na vrhu voditeljev 19. marca napovedala “začasne, prilagojene in ciljno usmerjene” ukrepe za zajezitev rasti računov za elektriko. Podrobnosti še niso znane, napovedala pa je poseg v štiri sestavine cene elektrike: vir energije, nacionalne dajatve, omrežnine in stroške ogljika. Za Slovenijo, ki nima lastnih plinskih skladišč in je po uredbi dolžna 15 odstotkov letne porabe hraniti v skladiščih drugih držav, je ključno vprašanje cena, po kateri bo te zaloge zagotovila v poletju, ko se bodo za iste količine potegovali tudi drugi kupci na segmentu utekočinjenega plina.