Lani smo porabili za tri odstotke več energije kot leto prej, pri čemer je največji delež končne porabe energije pripadel prometu. Domača proizvodnja energije je ostala na ravni preteklega leta, država pa je zmanjšala svojo odvisnost od uvoza, kažejo najnovejši podatki Statističnega urada Republike Slovenije.
Zabeležena je bila skoraj 141.000 terajoulov (TJ) domače proizvodnje energije, od tega jih je približno 45 odstotkov prispevala jedrska energija. Dobri 37 odstotkov je tvorila energija iz obnovljivih virov vključno s hidroenergijo, premog pa je pokril 17 odstotkov proizvodnje.
Slovenija je uspela z domačimi viri zadovoljiti 55 odstotkov svojih energetskih potreb, preostalo količino pa je uvozila. Energetska odvisnost od uvoza se je glede na leto prej znižala za tri odstotne točke, kar je pozitiven znak za večjo samozadostnost in varnost oskrbe.
V celotni energetski oskrbi, ki vključuje tudi uvoz in izvoz, je bilo na voljo nekaj več kot 267.000 TJ energije. Največji delež so imeli naftni proizvodi s 34 odstotki, sledila je jedrska energija z 23 odstotki, obnovljivi viri energije z 20 odstotki, premog s 12 odstotki in zemeljski plin z 11 odstotki.
Več kot dve petini porabi promet
Končni porabi energije je bilo namenjenih več kot 196.000 TJ, kar je tri odstotke več kot leto prej. Največ energije je porabil promet, ki je zasedel kar 42-odstotni delež. Za predelovalno industrijo skupaj z gradbeništvom je poraba znašala 24 odstotkov, gospodinjstva so prispevala 22 odstotkov, storitvene dejavnosti 9 odstotkov, ostali porabniki pa so imeli 3-odstotni delež.
V strukturi porabe energentov so dominantni naftni proizvodi, ki so skupaj zasedli 47 odstotkov, sledili so električna energija s 23 odstotki, obnovljivi viri energije (14 odstotkov), zemeljski plin (12 odstotkov), toplota (3 odstotki) in trdna goriva z le enim odstotkom.
Doma daleč največ energije porabimo za ogrevanje
Za gospodinjstva je bilo namenjenih približno 43.000 TJ energije, kar je za en odstotek manj kot leto prej. Največ energije so porabili za ogrevanje prostorov, in sicer 60 odstotkov, sledila sta razsvetljava in električne naprave s 19 odstotki, ogrevanje sanitarne vode z 16 odstotki, kuhanje z 4 odstotki ter hlajenje prostora z enim odstotkom.
Med energenti v gospodinjstvih prevladuje električna energija s 35 odstotki in lesna goriva s 33 odstotki. Nadaljujejo ekstra lahko kurilno olje z osmimi odstotki, zemeljski plin in toplota iz okolice (izkoriščena preko toplotnih črpalk) s po sedmimi odstotki, daljinska toplota s približno šestimi odstotki ter utekočinjeni naftni plin z dvema odstotkoma in sončna energija z enim odstotkom.
V storitvenih dejavnostih je bilo na končno rabo namenjenih približno 16.000 TJ energije, kar pomeni dva odstotka več kot lani. Največ energije so porabili v trgovini (26 odstotkov), sledili so gostinstvo (15 odstotkov), zdravstvo in socialno varstvo (13 odstotkov), izobraževanje (11 odstotkov), promet in skladiščenje (9 odstotkov), informacijske ter komunikacijske dejavnosti in javna uprava (vsaka po 6 odstotkov) ter strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti (5 odstotkov).
Preberite več:
Med porabljenimi energenti v storitvenem sektorju prevladuje električna energija (61 odstotkov), sledita zemeljski plin (12 odstotkov) in daljinska toplota (10 odstotkov), medtem ko kurilno olje zasede 6 odstotkov, lesna goriva 5 odstotkov, drugi energenti pa skupaj 6 odstotkov.
