Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD), ki iz Pariza usklajuje davčne politike 38 najbogatejših držav sveta, je v torek objavila letno poročilo o obdavčitvi podjetij. Podatki iz 131 držav kažejo, da prihodki od davka na dobiček rastejo, čeprav so stopnje padle na zgodovinsko dno.
Povprečna stopnja na svetu je padla z 28 odstotkov leta 2000 na 21,2 odstotka danes. Delež tega davka v skupnih prihodkih držav je narasel z 12,4 na 17,8 odstotka. Stopnje so se prepolovile, prihodki pa so rekordni.
Petnajst odstotni globalni minimalni je začel delovati. Ko nemški Siemens odpre podružnico na Irskem in tam prijavi dobiček, obdavčen z 12,5 odstotka, mora razliko do 15 odstotkov plačati nemškemu proračunu. Irska stopnja 12,5 odstotka, ki je tri desetletja privabljala tehnološke velikane, je nenadoma manjvredna.
OECD je za to poročilo analiziral poslovanje 8.700 multinacionalk. Te prispevajo 47 odstotkov vseh prihodkov od davka na dobiček v državah, ki so posredovale podatke. Pred petimi leti je bilo 44 odstotkov.
Slovenija je lani dvignila stopnjo z 19 na 22 odstotkov. Vlada je to utemeljila s potrebo po financiranju obnove po avgustovskih poplavah 2023. Stopnja ostaja pri 22 odstotkih do leta 2028, ko naj bi se vrnila na 19.
Z 22 odstotki je Slovenija na povprečju Evropske unije in pod povprečjem OECD, ki znaša 24,2 odstotka. Avstrija ima 23 odstotkov, Italija kombinirano stopnjo skoraj 28, Hrvaška 18 odstotkov, Madžarska pa devet.
Madžarska stopnja je najnižja v Uniji. A za velike multinacionalke ta stopnja ni več devet odstotkov, ampak 15. Vsako podjetje s prihodki nad 750 milijoni evrov mora doplačati razliko v državi, kjer ima sedež. Madžarska prednost je ostala samo za manjša podjetja.
Na Zahodnem Balkanu je drugače. Bosna in Hercegovina, Kosovo in Severna Makedonija ohranjajo stopnjo deset odstotkov. Srbija ima 15, a vlagatelji, ki vložijo več kot milijardo dinarjev in zaposlijo vsaj sto ljudi, dobijo popolno oprostitev prvih deset let. Črna Gora je uvedla progresivno lestvico, od devetih odstotkov za dobičke do 100.000 evrov pa do 15 odstotkov za najvišje dobičke.
Bosna in Hercegovina, Srbija, Črna gora in Severna Makedonija niso podpisale dogovora o minimalnem davku. Za lokalne podjetnike in srednja podjetja nizke stopnje še vedno veljajo. Za podružnice nemških ali francoskih podjetij ne več. Dobiček, prikazan v Nišu z desetodstotno stopnjo, pomeni doplačilo petih odstotnih točk v Frankfurtu.
OECD spremlja tudi dobiček na zaposlenega v različnih skupinah držav. V davčnih oazah ta vrednost znaša 125.000 dolarjev letno. V razvitih državah, med njimi je tudi Slovenija, je povprečje 21.000 dolarjev. V državah srednjega dohodka, kot sta Srbija ali Severna Makedonija, le 8.000.
Podjetje s petimi zaposlenimi in dobičkom 600.000 dolarjev verjetno ne ustvarja te vrednosti v državi, kjer je prijavljeno. Od leta 2017 je dobiček na zaposlenega v davčnih oazah padel za 18 odstotkov. Preusmerjanje dobička med podružnicami istega podjetja se je zmanjšalo za devet odstotkov. Globalni minimum deluje.
Slovenija kot članica OECD in EU uporablja globalni minimum in pravila o izmenjavi davčnih podatkov. Slovenska podjetja v tujini ne morejo uporabljati agresivnih shem za izogibanje davkom. Enako velja za tuja podjetja v Sloveniji. Slovenski podjetnik, ki izvaža ali ima podružnice v regiji, posluje v predvidljivem okolju.
Več kot polovica dobička na svetu, obdavčenega pod 15 odstotki, ni na Bahamih, ampak v Nemčiji, Franciji in podobnih državah. Olajšave za raziskave, posebni režimi za patente in investicijske olajšave omogočajo, da podjetje v državi s stopnjo 30 odstotkov dejansko plača deset. Francija ima nominalno stopnjo 25 odstotkov, letos 36 z začasnim dodatkom. Prihodki od patentov so obdavčeni po stopnji deset odstotkov. Podjetje ima lahko sedež v Parizu, prikaže visok dobiček in plača manj kot v Srbiji.
Davčna stopnja ni več odločilna pri izbiri lokacije. Razlika nekaj odstotnih točk se lahko izniči s slabo infrastrukturo ali počasno administracijo.
Petindvajset let so se vlade tekmovale, katera bo najbolj znižala stopnjo. Irska jo je spustila na 12,5, Madžarska na devet, Ciper na 12,5. Multinacionalke so selile sedeže, odpirale podružnice, najemale armade davčnih svetovalcev. To obdobje je mimo.
Države, ki so gradile gospodarstvo na nizkih stopnjah, bodo morale poiskati nove argumente za vlagatelje. Slovenija nikoli ni vstopila v to tekmo. Zdaj ji to koristi.
