Šestmesečno obdobje enotnih cen goriva po vsej Sloveniji se izteka. Če bo predlog uredbe sprejet, bodo od 16. decembra vozniki, ki bodo točili na bencinskih servisih ob avtocestah, znova plačali približno pet centov več na liter kot tisti, ki bodo obiskali črpalke zunaj hitrih cest. Predlog, ki je trenutno v javni razpravi, vrača prakso diferenciranih marž, rok za javne komentarje pa poteče 18. novembra.
Odločitev predstavlja vrnitev k modelu, ki ga je Slovenija opustila junija letos, ko je bila regulacija cen razširjena tudi na avtoceste, s čimer so bile izenačene marže na vseh lokacijah. Šest mesecev pozneje se ta model opušča z obrazložitvijo, da avtocestni servisi zahtevajo drugačno ekonomsko kalkulacijo.
Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo utemeljuje vrnitev k višjim cenam z argumenti, ki izhajajo iz operativne realnosti – avtocestni servisi delujejo štiriindvajset ur na dan, stroški dela so višji, najem zemljišč ob avtocestah je dražji, varnostne in logistične zahteve so strožje. Marža trgovcev zunaj avtocest bo ostala na trenutnih 0,0994 evra na liter za bencin in 0,0983 evra za dizel, medtem ko bo na avtocestah narasla na 0,1404 evra oziroma 0,1393 evra. Z vračunanim davkom na dodano vrednost v višini dvaindvajset odstotkov to pomeni približno pet centov razlike – dovolj, da bo poln petdesetlitrski rezervoar dražji za dva in pol evra.
Za povprečnega Slovenca ta sprememba potrjuje tisto, kar že tako ve – na avtocestah se ne toči. Slovenski vozniki so leta razvijali navado načrtovanja polnjenja zunaj hitrih cest, ta odločitev pa bo to prakso le okrepila. Turisti in tranzitni vozniki, zlasti tisti, ki se odpravljajo proti jadranski obali po slovenskih avtocestah, ostajajo edina skupina, ki bo sistematično plačevala to premijo – pod pogojem, da ne poznajo razlike ali nimajo časa za odklonitev.
Regionalni kontekst kaže različne pristope k istemu problemu. Medtem ko Slovenija vrača diferencirane marže ob ohranjanju regulacije, je Hrvaška julija letos popolnoma odpravila omejevanje cen goriva ter se vrnila na prosto tržišče. Rezultat je podoben – razlika od enega do treh centov med avtocestami in drugimi lokacijami po aktualnih podatkih iz novembra 2025 – vendar je pot do tega rezultata nasprotna. Hrvaška je deregulirala tržišče, Slovenija ureja z diferencialom.
Na slovenskem trgu prevladujeta dva igralca. Petrol z od šestdeset do petinšestdeset odstotkov tržnega deleža ter madžarska skupina MOL, ki je s prevzemom omrežja OMV prišla do približno trideset odstotkov deleža. Petrol je že od začetka opozarjal, da imajo avtocestni servisi bistveno višje stroške kot navadne črpalke ter da enaka marža ne odraža resničnega ekonomskega stanja poslovanja.
Slovenija je ključna tranzitna država. Severno-južni koridor od Avstrije prek Slovenije proti Hrvaški in jadranski obali ter vzhodno-zahodni koridor od Madžarske proti Italiji jo delajo strateško križišče za tovorni promet in turizem. Vrnitev višjih cen na avtocestah vpliva na logistično načrtovanje – profesionalni vozniki točijo tam, kjer je ceneje, turisti, ki hitijo, pogosto nimajo luksuza te kalkulacije.
Zgodovina regulacije cen goriva v Sloveniji kaže nihanja med nadzorom in liberalizacijo. Pred letom 2020 je obstajala popolna regulacija za vsa prodajna mesta. Nato je sledila postopna liberalizacija med 2016 in 2020, kulminacija v popolni liberalizaciji oktobra 2020, da bi že julija 2022 bila regulacija znova uvedena – tokrat le za lokacije zunaj avtocest. Avtoceste so ostale zunaj regulacije. Junija 2025 je bila regulacija razširjena tudi na avtoceste ter izenačila marže. Zdaj, decembra 2025, se vrača diferencirani sistem.
To nihanje naprej-nazaj razkriva napetost med administrativnim nadzorom in operativno realnostjo distributerjev. Ko so cene energije visoke, se uvaja regulacija za stabilizacijo cen. Ko se tržišče stabilizira, distributerji poudarjajo strukturo stroškov, ki upravičuje različne marže za različne lokacije. Medtem potrošniki postajajo spretni v izogibanju dragim možnostim, kar celoten regulativni mehanizem dela nekoliko nerelevanten za tiste, ki imajo informacijo in fleksibilnost.
Cene goriva v Sloveniji se oblikujejo po jasni formuli – osnovna cena na podlagi povprečja borznih kotacij Platts Mediterranean, plus marža trgovca, plus trošarine, plus taksa na CO2, plus prispevek za obnovljive vire energije, vse skupaj z uporabljenim davkom na dodano vrednost v višini dvaindvajset odstotkov. Trenutna cena bencina 95 je 1,455 evra na liter, veljavna od 4. novembra do 17. novembra 2025. Od šestnajstega decembra lahko zunaj avtocest znaša med 1,45 in 1,48 evra, odvisno od gibanja osnovnih cen, medtem ko bo na avtocestah med 1,50 in 1,53 evra. Pet centov razlike se zdi simbolično, vendar na letni ravni za voznika, ki tedensko polni petdesetlitrski rezervoar, to pomeni približno stotrideset evrov.
Ta sprememba, čeprav majhna v absolutnem znesku, predstavlja signal o uravnoteževanju med zaščito potrošnikov – z ohranjanjem regulacije – in priznanjem različnih struktur stroškov za različne lokacije. V regionalnem kontekstu se Slovenija prilagaja praksi, ki je običajna v večini Evropske unije, kjer avtocestne lokacije imajo premijo zaradi specifičnih operativnih zahtev.
Za analitike energetskega trga je ta primer ilustrativen. Kaže trajno napetost med regulativnim okvirom in tržno realnostjo, regionalne razlike v pristopu – medtem ko Hrvaška liberalizira, Slovenija nadaljuje z regulacijo – ter vlogo velikih distributerjev na majhnih trgih, kjer nekaj igralcev nadzoruje večino infrastrukture.
Preberite več:
Končna različica uredbe bo znana po zaključku javne razprave 18. novembra. Vendar glede na to, da je predlog uradni, tehnično dobro utemeljen in da ni organiziranega javnega nasprotovanja, analitiki pričakujejo, da bo sprejet v predlagani obliki ali z minimalnimi spremembami. Slovenci bodo, kot vedno, načrtovali polnjenje. Tranzitni vozniki se bodo, če bodo vedeli, izognili avtocestam. Pet centov razlike bo ostala mejna črta med regulativnim okvirom in operativno realnostjo distributerjev, ki delujejo pod različnimi pogoji.
