Konec poceni uvoza, ogljični odtis zdaj vpliva na ceno

Za slovenska podjetja, ki uvažajo surovine in industrijsko blago, se je leto 2026 začelo z zelo konkretno spremembo. Mehanizem za ogljično prilagoditev na mejah je prešel v dokončno fazo, kar pomeni, da emisije CO₂ niso več samo administrativni podatek, ampak dejanski strošek. Uvoz tako prvič vključuje še en element, ki ga podjetja do zdaj večinoma niso upoštevala.

Po novem morajo uvozniki plačevati dajatve za emisije, ki so “vgrajene” v blago, če skupna količina preseže 50 ton letno. To se neposredno dotika ključnih materialov, kot so jeklo, aluminij, cement in gnojila, kar pomeni, da vpliv ni omejen na posamezne niše, ampak sega v jedro industrije in gradbeništva.

Finančna uprava je ob tem pripravila kalkulator CBAM, ki podjetjem omogoča informativni izračun teh stroškov. Na prvi pogled gre za tehnično pomoč, v resnici pa orodje razkrije precej več. Podjetja lahko prvič jasno vidijo, koliko jih stane ogljični odtis njihovih dobavnih verig. To odpira zelo neposredno vprašanje, ali je uvoz iz tretjih držav ob vseh dodatnih stroških še vedno konkurenčen.

CBAM je zasnovan kot odgovor na razlike med evropsko in tujo okoljsko zakonodajo. Do zdaj so imela podjetja iz držav z manj strogimi pravili pogosto nižje stroške, ker emisij niso plačevala. Zdaj se ta razlika postopoma izenačuje. Poslovni modeli, ki so temeljili na poceni uvozu, se zato začenjajo spreminjati, podjetja pa vse pogosteje razmišljajo tudi o bližjih dobaviteljih ali celo lastni proizvodnji.

Največji premik se ne bo zgodil pri posameznih plačilih, ampak v načinu razmišljanja. Podjetja bodo morala vse bolj poznati emisije svojih dobaviteljev, jih primerjati in upoštevati pri nabavnih odločitvah. Ogljični odtis postaja še en kriterij, poleg cene, kakovosti in zanesljivosti.

Pri tem pa dodatno kompleksnost prinaša dejstvo, da cena ni fiksna. Dajatve so vezane na ceno emisijskih kuponov v Evropski uniji, kar pomeni, da strošek ni vedno enak. Podjetja tako ne upravljajo več samo cen surovin, ampak tudi ceno ogljika, kar otežuje načrtovanje in povečuje negotovost.

Kalkulator, ki je zdaj na voljo, zato ni le informativno orodje, ampak postaja praktičen pripomoček za finančno planiranje. Brez osnovnega razumevanja teh stroškov bo vse težje oceniti realne marže in dolgoročno konkurenčnost.

CBAM pa ni enkratna sprememba, ampak začetek širšega trenda. Evropska unija jasno nakazuje, da želi okoljske stroške postopoma vključiti v cene izdelkov. Podjetja, ki bodo ta premik razumela pravočasno, bodo lažje prilagodila svoje procese in dobavne verige. Ostali bodo spremembe lovili z zamikom, običajno takrat, ko bodo stroški že višji.

Za mnoge je bil CBAM do zdaj še ena regulacija. Od letos naprej pa postaja zelo konkreten poslovni faktor, ki neposredno vpliva na odločitve in rezultate podjetij.