Evropska unija je naredila pomemben korak k popolni energetski neodvisnosti od Rusije. Danes so ministri držav članic, pristojni za energetiko, v Luxembourgu potrdili predlog o postopni, a dokončni prepovedi uvoza ruskega plina v EU, ki naj bi začela veljati leta 2028. S tem je Svet EU uradno odprl vrata pogajanjem z Evropskim parlamentom glede končne ureditve in časovnega načrta ukrepa.
Po novem predlogu, ki ga je danes potrdil Svet EU, bo uvoz ruskega plina za nove pogodbe prepovedan že s 1. januarjem 2026. Za pogodbe, podpisane pred 17. junijem letos, je predvideno prehodno obdobje. Pri kratkoročnih pogodbah naj bi izjemno dovoljenje trajalo do 17. junija 2026, pri dolgoročnih pa še leto in pol dlje, do 1. januarja 2028.
Za vsa dogovorjena obdobja torej velja, da bodo po izteku uvozne pogodbe – tako za plin, ki potuje po plinovodih, kot za utekočinjen zemeljski plin (LNG) – vrata EU za ruske energente dokončno zaprta.
Zelo omejena bo tudi možnost prilagajanja obstoječih pogodb – dovoljena bo le v primeru operativnih razlogov, vendar samo, če to ne vodi do povečanja količin. Posebej poudarjajo izjeme za države brez dostopa do morja in tiste, ki so se v zadnjem času znašle v težji situaciji zaradi sprememb dobavnih poti. Trenutno mednje sodita predvsem Madžarska in Slovaška.
Svež predlog Sveta EU prinaša tudi administrativno razbremenitev za uvoz plina iz drugih držav, saj bodo postopki za neruski plin občutno poenostavljeni. Za ruski energent ostaja v veljavi sistem predhodne odobritve – zahtevana dokumentacija mora biti oddana najmanj en mesec pred predvidenim vstopom plina v unijo. Uvoz iz drugih držav bo zahteval odobritev najmanj pet dni vnaprej, za nekatere države članice pa nadzor sploh ne bo potreben.
Mednarodni plinski tokovi pod večjo kontrolo
Nova uredba predvideva tudi natančno spremljanje izvora plina, še posebej pri utekočinjenem zemeljskem plinu, ki lahko vsebuje mešanico ruskega in neruskega izvora. V tem primeru bo moral uvoznik razkriti razmerje sestavin, pri čemer bo dovoljen le uvoz LNG, ki ni ruskega izvora.
Prav tako bodo morale države članice pripraviti načrte za diverzifikacijo lastnih dobavnih poti. Obveznost priprave takšnega načrta bo odpadla za tiste članice, ki lahko dokažejo, da ruskega plina ne uporabljajo več. Podobna ureditev je že bila uvedena na področju uvoza ruske nafte.
Svet EU v dokumentu izpostavlja tudi ključno določbo, ki omogoča začasni umik prepovedi v primeru resnih motenj ali nevarnosti za zanesljivost oskrbe. Po dveh letih naj bi bila opravljena revizija izvajanja sprejete uredbe in ocena učinkov na evropsko plinsko varnost.
Politično zavezništvo in usklajevanje časovnice
Slovenija je predlog Sveta EU podprla. Kot poudarja namestnica stalne predstavnice Slovenije pri EU Andreja Viher White, je bistveno, da Evropa zagotovi varnost energetske preskrbe in se izogne morebitnim nenadnim skokom cen. Predlagani ukrepi naj bi, po besedah slovenskih predstavnikov, ustrezno naslovili oba ključna cilja.
Zanimivo je, da Evropski parlament, v pogajalskem stališču, sprejetem prejšnji teden, zagovarja nekoliko hitrejšo časovnico od Sveta EU. Strinja se s prepovedjo že 1. januarja 2026, pri čemer bi za obstoječe pogodbe izjeme veljale največ do začetka 2027, kar pomen za leto dni hitrejši razhod z Rusijo. Ravno časovna uskladitev bo v pogajanjih ena od ključnih točk, saj parlament zagovarja odločen in takojšen premor, države članice pa nekoliko daljši prehodni rok.
Preberite več:
Čeprav je ruski plin še nedavno predstavljal kar 45% vsega uvoženega plina v EU, se je ta delež v letu 2025 zmanjšal na le 13%. To je posledica strateških načrtov Evropske komisije, najprej za zmanjšanje, nato pa za popolno opustitev ruskih fosilnih goriv do leta 2027, ki je bil v prvi različici predstavljen že maja 2022. Nova uredba pomeni zgodovinski rez in energetsko ločitev Evrope od ruskih energetskih virov.
