Največji svetovni predelovalec cinka je v ponedeljek napovedal gradnjo strateške talilnice kritičnih mineralov v Clarksvilleu v Tennesseeju s podporo Pentagona in ameriškega ministrstva za trgovino. Delnice so sprva poskočile za več kot 26 odstotkov, nato pa v torek padle za skoraj 14 odstotkov, poroča CNBC. Padec je sledil napovedi največjih delničarjev, holdinga Young Poong in družbe zasebnega kapitala MBK Partners, da bosta vložila zahtevo za sodno prepoved izdaje novih delnic.
Korea Zinc bo za financiranje projekta izdala nove delnice v vrednosti 1,9 milijarde dolarjev skupnemu podjetju z ameriško vlado in neimenovanimi strateškimi vlagatelji. Pentagon bo v skupnem podjetju Crucible JV LLC imel 40-odstotni delež, nova kapitalska naložba pa bo tujim vlagateljem prinesla približno desetodstotni delež v južnokorejski matični družbi, navaja Reuters.
Young Poong in MBK Partners, ki skupaj obvladujeta približno 44 odstotkov Korea Zinca, sta v torek pri sodišču v Seulu vložila zahtevo za začasno odredbo. Zavezništvo trdi, da želi predsednik uprave Choi Yun-beom utrditi svoj nadzor nad podjetjem, čeprav ima sam le 1,8-odstotni lastniški delež. Izdaja novih delnic bi zmanjšala skupni delež Young Poong-MBK z okoli 44 na visoke 30 odstotkov, medtem ko bi prijateljske deleže, vključno z ameriško vlado, dvignila na približno 40 odstotkov, poroča korejski portal Business Korea.
Spor med družinama, ki sta ustanovili Korea Zinc, traja od septembra 2024, ko sta Young Poong in MBK Partners sprožila prevzemno ponudbo. Zavezništvo je Choia obtožilo slabega korporativnega upravljanja, predsednik uprave pa je poskus označil za sovražni prevzem. Obe strani sta nato v več krogih dvigovali ponudbe in v bitko za delnice vložili več bilijonov vonov, piše Korea Herald.
Ameriški minister za trgovino Howard Lutnick je projekt označil za veliko zmago za Ameriko. Na družbenem omrežju X je zapisal, da bodo ZDA od leta 2026 imele prednostni dostop do povečane svetovne proizvodnje Korea Zinca, ameriška varnost in proizvodnja pa bosta na prvem mestu. Namestnik obrambnega ministra Steve Feinberg je v sporočilu za javnost poudaril, da naložba 1,4 milijarde dolarjev obrambnega ministrstva predstavlja prvo ameriško talilnico cinka in obrat za predelavo kritičnih mineralov po sedemdesetih letih prejšnjega stoletja.
Talilnica bo letno predelovala približno 1,1 milijona ton surovin in proizvajala 540.000 ton končnih izdelkov. Med 13 načrtovanimi proizvodi je 11 mineralov, ki jih ameriška vlada uvršča med kritične, vključno z antimonom, indijem, bizmutom, telurijem, kadmijem, paladijem, galijem in germanijem. Ti minerali so ključni za polprevodnike, obrambne sisteme, umetno inteligenco, kvantno računalništvo in podatkovne centre.
Kitajska obvladuje svetovno proizvodnjo večine kritičnih mineralov, decembra 2024 pa je prepovedala izvoz galija, germanija in antimona v ZDA kot odgovor na ameriške omejitve v polprevodniški industriji. Po podatkih ameriške geološke službe (USGS) so ZDA pri nekaterih kritičnih mineralih, kot sta indij in galij, stoodstotno odvisne od uvoza.
Lokacija v Tennesseeju, kjer Korea Zinc načrtuje prevzem obstoječe Nyrstarjeve talilnice, ponuja stabilna tla, ugodno logistično dostopnost in razmeroma nizke cene električne energije. Podjetje bo uporabilo tehnologijo iz svoje talilnice Onsan v Ulsanu, ki je po proizvodnih zmogljivostih največja na svetu, navaja uradno sporočilo Korea Zinca.
Gradbena dela se bodo začela leta 2026, polna gradnja leta 2027, komercialne operacije pa se bodo začele leta 2029. Projekt naj bi ustvaril 750 novih delovnih mest in v dvajsetih letih prispeval skoraj 290 milijonov dolarjev lokalnemu gospodarstvu okrožja Montgomery, poroča Washington Times.
Republikanski senator Bill Hagerty iz Tennesseja je naložbo označil za največjo zasebno korporativno naložbo v zgodovini zvezne države in geostrateško zmago, ki podpira prizadevanja predsednika Trumpa za obnovo ameriške gospodarske varnosti v partnerstvu z zaveznicami.
Young Poong je v izjavi za Korea Times opozoril, da bi lahko gradnja talilnice v ZDA oslabila južnokorejsko domačo talilniško industrijo in povečala tveganje prenosa zaščitenega znanja v tujino. Zavezništvo dvomi tudi, da ameriška vlada neposredno vlaga v talilnico, saj bi v normalnih razmerah vlagatelj podpiral gradbeni projekt neposredno, ne pa pridobival glasovalnih pravic na ravni matične družbe.
Korea Zinc je v izjavi poudarila, da je projekt odziv na tveganja v globalnih dobavnih verigah in na naraščajoče povpraševanje po barvnih kovinah. Podjetje je avgusta podpisalo memorandum o soglasju z Lockheed Martinom o dobavi germanija.
Višje sodišče v Seulu bo o pritožbi MBK-Young Poong odločalo v prihodnjih mesecih. Predsednik Choi se sooča z vrsto civilnih in kazenskih tožb zavezništva, skupna zahtevana odškodnina pa presega bilijon vonov oziroma približno 700 milijonov dolarjev, poroča KED Global.
