Južnokorejski borzni indeks KOSPI je v sredo doživel najhujši enodnevni padec v svoji zgodovini in izgubil 12,1 odstotka vrednosti, po tem, ko so se vlagatelji soočili z možnostjo, da iranska kriza prekine dobavo ključnih surovin za polprevodniško industrijo. Indeks tehnoloških podjetij KOSDAQ je zdrsnil še globlje, za 14 odstotkov, vrednost delnic Samsunga je upadla za 11,7 odstotka, SK Hynix pa za 9,6 odstotka.
Neposredni povod je Iran, ki je v odgovor na skupne ameriško-izraelske udare konec februarja zaprl Hormuško ožino. Skoznjo poteka okoli 20 odstotkov svetovne morske trgovine z nafto in 16 odstotkov svetovne prodaje bencina ter naftena, lahke frakcije nafte, ki je ključna surovina v petrokemični industriji, vključno s proizvodnjo materialov za polprevodniško industrijo. Južna Koreja uvaža več kot 54 odstotkov tega naftena skozi Hormuško ožino, kar je junijsko Ministrstvo za trgovino, industrijo in energetiko opredelilo kot posebno ranljivost. Ministrstvo je napovedalo, da bo v primeru dolgotrajnih motenj omejilo izvoz naftena in hkrati poiskalo nadomestne dobavne poti.
Vlada je že aktivirala državni sklad za stabilizacijo dobavnih verig in pod posebno spremljanje uvrstila 1.063 podjetij, katerih več kot polovica izvoza je usmerjena v sedem držav ob Hormuški ožini. Poleg surovin za polprevodniško industrijo sta v skupno 68 milijard dolarjev vrednih projektih v Savdski Arabiji in Združenih arabskih emiratih angažirana tudi Samsung in SK Hynix, ki sta oktobra 2025 sklenila pogodbe za dobavo pomnilniških čipov za projekt podatkovnih centrov Stargate v ZAE. Seul zagotavlja, da ima dovolj naftnih zalog za 208 dni, a opozarja, da bi dolgotrajnejši zastoj predrugačil računico.
Analitiki Citija ocenjujejo, da bi 20-odstotni dvig cen nafte na letno povprečje okoli 82 dolarjev za sod zmanjšal korejsko gospodarsko rast za 0,45 odstotne točke in dvignil inflacijo za 0,6 odstotne točke. Pri Hyundai Research Institutu so izračunali, da bi cena nafte pri 100 dolarjih za sod odnesla 0,3 odstotne točke rasti in dodala 1,1 odstotne točke inflaciji. Korejski won je v sredo prvič po skoraj dveh desetletjih prebil mejo 1.500 za dolar. Ob Hormuški ožini je zasidranih prek 150 tankerjev, ladjar Maersk pa je preusmerjal plovila po daljši poti ob Rtu dobrega upanja.
Korejska ranljivost ni omejena le na energetiko. Polprevodniški izvoz je februarja 2026 dosegel 25,2 milijarde dolarjev in bil za 161 odstotkov višji kot leto prej, rast pa je temeljila ravno na povpraševanju po pomnilnikih za podatkovne centre. Patrick Penfield s Syracusejske univerze je za AP ocenil, da bo ob nadaljevanju konflikta prišlo do pomanjkanja blaga in občutnih podražitev v celotni oskrbovalni verigi. Pogovori o vojaškem spremstvu tankerjev skozi Hormuško ožino potekajo, analitiki pa opozarjajo, da bo vojna premija pri ceni nafte ostala v igri, dokler konflikta ne bo konec.
