Ena od štirih velikih revizijskih hiš je s pogajalske mize poslala sporočilo, ki ga bo kmalu začutila celotna panoga profesionalnih storitev: če umetna inteligenca poceni vaše delo, morajo biti cenejše tudi vaše storitve. KPMG International je od svojega revizorja, britanskega Grant Thorntona, zahteval občutno znižanje honorarja za letno revizijo z utemeljitvijo, da mu orodja umetne inteligence omogočajo hitrejše in učinkovitejše opravljanje dela. Ko je revizor okleval, mu je KPMG po poročanju Financial Timesa zagrozil, da bo poiskal drugega.
Iz dokumentov, vloženih pri britanskem Companies House januarja letos, je razvidno, da je Grant Thornton popustil. Honorar za revizijo računovodskih izkazov KPMG International za poslovno leto 2025 je znašal 357.000 dolarjev, medtem ko je leto prej znašal 416.000 dolarjev. To je 14-odstotno znižanje. Pogajanja je vodila Michaela Peisger, dolgoletna revizijska partnerica iz nemškega člana mreže KPMG, ki je z začetkom leta 2025 prevzela položaj finančne direktorice KPMG International. Poleg argumenta o umetni inteligenci je zatrjevala tudi, da konsolidirani izkazi KPMG niso posebno zapleteni in da jih Grant Thornton, ki je njihov revizor že več let, dovolj dobro pozna, da delo opravi hitreje.
Grant Thornton je za Financial Times poudaril, da “kakovostna revizija v veliki meri temelji na strokovni presoji človeka” in da honorarji odražajo tako stroške zaposlenih kot stroške tehnologije. KPMG International pa je priznal, da umetna inteligenca sicer prinaša učinkovitost, a da razvoj in upravljanje tovrstnih sistemov prav tako povzročata dodatne stroške. Kljub previdni retoriki obeh strani je precedens postavljen.
Ironija je v tem, da je celotna revizijska panoga v zadnjih letih honorarje za stranke vztrajno zviševala. Raziskava analitičnega podjetja Ideagen Audit Analytics, objavljena novembra lani, je pokazala, da so se povprečni revizijski honorarji v Evropi v preteklem letu povečali v skoraj vsaki državi. Velika četverica pri tem zajema 90 odstotkov tržnega deleža evropskih reguliranih trgov. Podjetja na Nizozemskem plačujejo najvišje povprečne revizijske honorarje, 4,6 milijona evrov, sledita Francija in Švica s po več kot 3,45 milijona. Zdaj pa ena od članic te iste četverice lastno logiko obrne proti panogi sami.
Posledice presegajo en sam honorar. V zadnjih dveh letih so vse štiri velike revizijske hiše na Otoku drastično zmanjšale zaposlovanje diplomantov. KPMG je nabor zmanjšal za 29 odstotkov, s 1.399 na 942 mest, Deloitte za 18 odstotkov, EY za 11, PwC pa za šest. Število oglasov za pripravniška mesta v računovodstvu na Otoku je po podatkih portala Indeed upadlo za 44 odstotkov v primerjavi z letom 2023, kar je več od 33-odstotnega upada vseh pripravniških mest skupaj. McKinsey, Boston Consulting Group in Bain so vstopne plače zamrznili že tretje leto zapored, pri veliki četverici pa se začetne plače niso premaknile od leta 2022. Dva vodilna predstavnika velikih štirih sta za Financial Times ocenila, da se bo zaposlovanje diplomantov v prihodnjem letu prepolovilo.
Medtem ko mladi strokovnjaki čutijo posledice, partnerji žanjejo rekordne zaslužke. KPMG UK je za poslovno leto do septembra 2025 poročal o 14-odstotnem skoku dobička na 576 milijonov funtov ob zgolj dvoodstotni rasti prihodkov na 3,6 milijarde. Povprečni zaslužek partnerjev je narasel za 11 odstotkov na 880.000 funtov. To je rezultat agresivnega krčenja stroškov, ki je vključevalo odpuščanje 200 zaposlenih in zamrznitev plač 12.000 zaposlenih. Pri Deloittu partnerji v povprečju zaslužijo 1,1 milijona funtov, pri PwC 865.000, pri EY pa 787.000 funtov.
Tradicionalni poslovni model revizijskih in svetovalnih hiš, tako imenovana piramida, v kateri tisoče pripravnikov na dnu opravlja rutinsko delo, medtem ko sistem “naprej ali ven” filtrira talente proti vrhu, se po ocenah poznavalcev bliža prelomni točki. Nekateri napovedujejo prehod na model “obeliska” s krajšo hierarhijo in manjšo odvisnostjo od pripravnikov, drugi na model “peščene ure”, pri katerem umetna inteligenca izpodriva srednje ravni rutinskih nalog. Rob Hornby, sopredsednik uprave svetovalne družbe AlixPartners, je za Financial Times ocenil, da se bo piramida “nekoliko skrčila”, a da bodo nastala nova delovna mesta, tudi na nižjih ravneh, usmerjena v upravljanje in nadzor sistemov umetne inteligence. A razkorak v času med izgubljenimi in novonastalimi delovnimi mesti, kakršen so ga poznale že industrijska revolucija in internetna revolucija, ostaja realna nevarnost.
