Krediti in hipoteke pred podražitvijo, evropsko zadolževanje najdražje v 15 letih

Še pred štirimi tedni so finančni trgi pričakovali nadaljnje zniževanje obrestnih mer ECB. Zdaj stavijo na dva do tri dvige do konca leta. Iranska vojna, zaprtje Hormuške ožine in 70-odstotni mesečni skok cen plina so obrnili celotno sliko zadolževanja v Evropi, od hipotekarnih kreditov do javnega dolga se bo vse podražilo.

Donos nemške desetletne obveznice, ki velja za referenco celotnega evroobmočja, je v četrtek dosegel 3,11 odstotka, največ od junija 2011. V enem mesecu je poskočil za 50 bazičnih točk. Francoski OAT je v petek dodal še devet bazičnih točk in se prav tako zadrževal na najvišjih ravneh od leta 2011, britanski gilt je presegel pet odstotkov, španske, italijanske, portugalske in grške obveznice pa sledijo istemu vzorcu. Kot je v petkovem komentarju zapisal strateg Deutsche Bank Jim Reid, rastoče bojazni pred stagflacijskim šokom pritiskajo na obvezniški trg po vsej celini.

Nafta Brent nad 112 dolarji za sodček, zemeljski plin na nizozemski borzi TTF pri 54 evrih za megavatno uro po 70-odstotnem mesečnem skoku, podzemna skladišča plina v EU napolnjena le 28,4-odstotno, na Nizozemskem pri katastrofalnih šestih odstotkih. Mesec dni po zaprtju Hormuške ožine se obvezniški trgi soočajo s scenarijem, ki ga Evropa ni videla od leta 2022. Polnjenje skladišč pred naslednjo zimo bo potekalo po visokih cenah, če bo sploh na voljo dovolj utekočinjenega plina, potem ko je katarski terminal Ras Laffan po iranskih napadih ustavil proizvodnjo petine svetovnega LNG. Po ocenah Goldman Sachsa bi popravilo lahko trajalo do pet let.

Predsednica ECB Christine Lagarde je v sredo na konferenci v Frankfurtu opozorila, da bodo podjetja morda hitreje prenesla višje stroške na končne cene, ker je spomin na inflacijski skok po ruski agresiji na Ukrajino še svež. Če bi naftne in plinske cene še naprej rasle, bi bil odziv podjetij in delavcev lahko hitrejši kot leta 2022, je dejala. ECB je na marčevskem zasedanju obrestno mero zadržala pri dveh odstotkih, a trgi ji sporočajo, da bi lahko s prvim dvigom odlašala predolgo. Notranje projekcije centralne banke v osnovnem scenariju predvidevajo 2,6-odstotno inflacijo letos, v neugodnem nad štiri odstotke, v najhujšem pa nad šest odstotkov na začetku prihodnjega leta. Ekonomisti Barclaysa menijo, da bi ECB dvignila obrestne mere že v scenariju, v katerem bi se nafta ustalila pri sto dolarjih za sodček, plin pa pri 70 evrih za megavatno uro. Obe ravni sta zdaj že prekoračeni.

Poleg iranskega šoka pa na obvezniške donose pritiska še Berlin, ki je letos utrojil zadolževanje: nemška vlada bo leta 2026 najela 174,3 milijarde evrov posojil, kar je več kot trikrat toliko kot leta 2024. Obrambni proračun se je povzpel na 83 milijard evrov, skupaj s posebnim skladom na več kot 108 milijard, infrastrukturni sklad v višini 500 milijard evrov pa bo dvanajst let poplavljal trg z novimi izdajami. Nemčija je s spremembo ustave obrambne izdatke izvzela iz pravila o zavori dolga, in zvezno računsko sodišče je že ugotovilo, da omejevalni učinek fiskalne zavore praktično ne obstaja več. Ko inflacija sili ECB v razmišljanje o dvigu obrestnih mer, obenem pa morajo trgi absorbirati ogromne količine novega nemškega dolga, se cena zadolževanja zvišuje z obeh strani. Francoski dolg je pri vsem tem še posebej ranljiv, saj politična nestabilnost, proračunski primanjkljaj in javni dolg nad 115 odstotki BDP višajo premijo tveganja, razmik med francoskimi in nemškimi desetletnimi obveznicami pa ostaja nad 80 bazičnimi točkami.

Ekonomist MUFG Henry Cook je za Morningstar ocenil, da je nevarnost stagflacije zdaj precej resnejša. Evropsko gospodarstvo je v leto vstopilo z dostojno rastjo in znaki cikličnega okrevanja, a dogajanje na Bližnjem vzhodu je preizkus njegove odpornosti, je dejal. ECB sedaj hodi po ozki črti: če zaostri denarno politiko, bo upočasnila že krhko rast; če ne ukrepa, pa tvega ponovitev leta 2022, ko je bila obtožena prepočasnega odziva. Kot je v intervjuju za Economist povedala Lagarde, so tržna pričakovanja hitrega okrevanja po iranski vojni pretirano optimistična, saj prekinjene dobave energije iz Zaliva ni mogoče obnoviti v nekaj mesecih, motnje pa bi lahko trajale leta.

Slovenija sporočilo obvezniških trgov čuti neposredno. Višja cena zadolževanja se bo prenesla na podjetniški sektor, na hipotekarne kredite in na javnofinančno sliko države. Obdobje poceni denarja, ki je zaznamovalo zadnje leto in pol, se končuje hitreje, kot je kdorkoli pričakoval.