Ko razmišljamo o hiši, stanovanju ali poslovnih objektih, pogosto pozabimo na streho, ki je eden najpomembnejših elementov zgradb. Za vsakim kakovostno izvedenim ostrešjem stoji delo izkušenih krovcev in tesarjev, ki združujejo natančnost ročnih spretnosti, razumevanje gradbenih standardov in prilagajanje sodobnim zahtevam energetske učinkovitosti. V Sloveniji povezuje panoga (43.410) postavljanje ostrešij in krovska dela majhna in srednja podjetja, ki kljub pritiskom trga, pomanjkanju kadrov in nestabilnim cenam materialov, ostajajo srce gradbene industrije.
Podjetja v tej panogi so pogosto temelj lokalnega gospodarstva, kjer se tradicija gradbeniških obrtnih znanj združuje s postopno digitalizacijo in novimi tehnologijami. Po besedah Nejca Horvata, direktorja podjetja Strehe HORVAT, je izziv predvsem ohranjanje in nadgradnja kakovosti: “Na trgu smo že šest let. Stranke pridobivamo s kakovostno izvedenimi storitvami in korektnim odnosom do naročnika. Od ust do ust je še vedno najboljši marketing,” pravi Horvat, kar odraža mentaliteto, ki jo mnogi izvajalci nosijo v tej panogi.
Gradbeni sektor pomemben del slovenskega gospodarstva
Po podatkih Statističnega urada (SURS) je vrednost opravljenih gradbenih del v prvih osmih mesecih 2025 višja kot v istem obdobju lani, z rastjo pri specializiranih gradbenih delih in gradnji stavb. Konkretno so specializirana gradbena dela zrasla za 10,7 %, gradnja stavb pa za 5,0 % v primerjavi z lansko sezono.
To pomeni, da je kljub nekaterim sezonskim padcem vrednost dela pri strokovnih gradbenih dejavnostih, kamor spadajo tudi krovska in tesarska dela, v celoti narasla, kar kaže na povpraševanje po kakovostnih izvedbah.
Podatki iz junija 2025 prav tako kažejo, da je gradbeništvo v Sloveniji na letni ravni naraslo, z rastjo specializiranih gradbenih del za 6,9 % in gradnje stavb za 2,9 %, čeprav je bilo v prvih šestih mesecih skupno nekoliko manjše kot lani (-2,4 %).
Narava dela in organizacija
Panoga krovska dela je del specializiranih gradbenih storitev, ki vključujejo tako postavljanje ostrešij kot različna krovstva, kleparstvo in tesarska dela. Ta dela zahtevajo kombinacijo ročnih spretnosti, razumevanja konstrukcijskih načel in sposobnosti prilagajanja vremenskim razmeram, saj se večino dela izvaja na prostem in na višini.
Direktor Horvat pojasnjuje, da je prihranek pri izvedbi mogoče doseči le s strokovnim znanjem, urejenim delovnikom in korektnimi odnosi z zaposlenimi: “Največji izziv je pridobitev in ohranjanje zanesljivega kadra. Korektno plačilo, urejen delovnik in dobri odnosi med delojemalcem in delodajalcem so ključni za stabilno ekipo.”
V panogi prevladujejo mikro in mala podjetja, ki delujejo regionalno in pokrivajo gradnjo ostrešij predvsem na stanovanjskih objektih in manjših poslovnih prostorih. To daje tej dejavnosti specifičen značaj, bližino s stranko, možnost hitrega odziva in prilagajanja individualnim željam naročnikov.
Trendi: Slovenija v evropskem kontekstu
Medtem ko se vrednost gradbenih del v Sloveniji povečuje, podatki Eurostata kažejo, da obseg gradbenih del v Evropski uniji v letu 2025 na splošno zmerno raste. V primerjavi z julijem 2024 je konstrukcija v EU narasla za približno 3,6 %, prav tako pa se je v evrskem območju povečala za 3,2 %. Slovenija se je v tej statistiki izkazala z nadpovprečno rastjo, saj je imela 21,4 % rast v prvi polovici leta 2025 glede na lansko leto.
A podatki po posameznih mesecih kažejo tudi visoko volatilnost: v nekaterih obdobjih je bila proizvodnja v gradbeništvu v evrskem območju nižja, medtem ko je na letni ravni še vedno rastla. Slovenija je bila v nekaterih mesecih med državami z najvišjo rastjo obsega del, medtem ko je v drugih obdobjih beležila padce.
Podatki Evropskega statističnega urada tudi kažejo, da je Slovenija v določenih mesecih dosegala ena večjih letnih zvišanj obsega gradbenih del med članicami EU, kar pomeni, da je njen gradbeni sektor v primerjavi z drugimi državami pogosto bolj gibljiv.
Kadri in izzivi zaposlovanja
Eden glavnih izzivov panoge ostaja pomanjkanje kvalificiranih delavcev. Krovska dela zahtevajo znanje, ki ga ni mogoče pridobiti čez noč; usposabljanje traja leta, podjetja pa se srečujejo s pritiskom, da mlade pritegnejo v obrtne poklice.
Horvat poudarja pomen urejenih delovnih pogojev kot ključ do pridobivanja kadra: “Mladi pogosto iščejo stabilnost in spoštovanje. Če jim omogočimo urejen delovnik, korektno plačilo in pozitivne odnose, imamo več možnosti, da ostanejo z nami.”
Trend rasti cen storitev v gradbeništvu v prvem četrtletju 2025 kaže, da so cene gradbenih storitev narasle za 2,6 % na letni ravni, pri čemer so se storitev krovstva in drugih specializiranih gradbenih del podražile za 1,3 %. To pomeni, da so stroški dela in materiala v panogi zmerno višji kot prej, kar lahko vpliva na marže podjetij in sklepanja pogodb z naročniki.
Digitalizacija
Čeprav temelji krovska panoga na ročnih spretnostih, se vedno bolj približuje digitalnim praksam. Podjetja postopoma uvajajo orodja za natančno načrtovanje ostrešij, digitalno merjenje plošč in integracijo BIM (Building Information Modeling) v postopke načrtovanja in izvedbe, kar omogoča bolj natančno in učinkovito delo.
Z uporabo sodobnih tehnologij lahko podjetja skrajšajo čas montaže, zmanjšajo odpadke materiala in izboljšajo varnost na gradbišču. Vsi ti dejavniki postajajo konkurenčna prednost v panogi, kjer je bistvena kakovost izvedbe.
Preberite več:
Panoga krovska dela in postavljanje ostrešij ostaja kljub izzivom steber gradbene industrije pri nas. Kombinacija tradicionalnih znanj, ročnih spretnosti ter uvajanja novih tehnologij bo ključna za nadaljnjo rast in stabilnost. “Počasi se daleč pride. Trud in poštenost se na koncu vedno poplačata. Pomembno je vlagati v ekipe, stroje in znanje, da lahko postopoma dvigujemo raven kakovosti in zadovoljstva strank,” je zaključil Horvat.













