Lagarde: ECB pripravljena dvigniti obrestne mere na katerem koli zasedanju

Christine Lagarde, predsednica Evropske centralne banke, je danes na konferenci ECB Watchers na Goethejevi univerzi v Frankfurtu prvič izrecno odprla vrata dvigu obrestnih mer kot odgovor na energetski šok, ki ga povzroča vojna z Iranom. “Pripravljeni smo, da po potrebi spremenimo politiko na katerem koli zasedanju,” je dejala v govoru, ki ga je ECB objavila na svoji spletni strani. Še pred tednom dni, na tiskovni konferenci 19. marca, je Lagardova govorila o “dobrem izhodišču” in puščala vse možnosti odprte, ne da bi izrecno omenjala zaostrovanje. Danes je ton drugačen.

Kratkotrajen in omejen šok ECB po njenih besedah lahko prezre brez posledic za politiko. Če pa šok povzroči velik, a ne preveč vztrajen preskok inflacijskega cilja, bi “določena zmerna prilagoditev politike lahko bila upravičena”. Najostrejši odziv je predvidela za primer, ko bi inflacija znatno in vztrajno odstopala od cilja. Takrat mora biti politika “ustrezno odločna ali vztrajna,” saj bi v nasprotnem primeru grozilo odmikanje inflacijskih pričakovanj od sidra. “Pustiti tak preskok brez odgovora bi predstavljalo komunikacijsko tveganje. Javnost bi težko razumela reakcijsko funkcijo, ki ne reagira,” je dodala.

Zaupanje potrošnikov v Evropi je po podatkih, ki jih je navedla Lagardova, padlo bolj kot po terorističnih napadih 11. septembra 2001 in bolj kot po iraški invaziji na Kuvajt leta 1990, čeprav še ne tako strmo kot po ruski invaziji na Ukrajino. Gospodinjstva povečujejo varčevanje iz previdnosti, ker se pripravljajo na višje račune za energijo.

Današnji položaj ni ponovitev leta 2022, je vztrajala Lagardova, a ga prav tako ni mogoče podcenjevati. Inflacija v evroobmočju je pred šokom znašala 1,9 odstotka, obrestne mere so na nevtralni ravni pri dveh odstotkih, fiskalna politika je nevtralna z agregatnim primanjkljajem okoli treh odstotkov BDP, akutnih pomanjkanj delovne sile ni več. Leta 2022 so bile obrestne mere pri minus 0,5 odstotka, ECB je še izvajala neto nakupe obveznic, primanjkljaj je presegal pet odstotkov, inflacija je ob začetku ruske invazije že znašala več kot pet odstotkov.

Mednarodna agencija za energijo je trenutni šok opisala kot največjo motnjo oskrbe v zgodovini globalnega naftnega trga, je spomnila Lagardova. Napadi na energetsko infrastrukturo, zlasti na katarski obrat Ras Laffan prejšnji teden, zmanjšujejo verjetnost hitrega okrevanja. Posebej je opozorila na “prehodni rob,” ki se bliža. Globalne zaloge nafte se izčrpavajo, zadnji tankerji z utekočinjenim zemeljskim plinom, ki so naložili tovor v Perzijskem zalivu pred začetkom vojne, zdaj dosegajo svoja ciljna pristanišča. Polni učinek izgubljene oskrbe se šele bliža.

Razmerje med energetskimi šoki in inflacijo je po analizah ECB nelinearno. Majhni dvigi cen ne sprožijo pomembnih odzivov, večji šoki pa imajo nesorazmerno močnejše učinke. Dodatno tveganje predstavlja to, kar je Lagardova poimenovala “mišični spomin” podjetij in delavcev na obdobje 2022 in 2023. Podjetja so takrat prešla na pogostejše prilagajanje cen, delež potrošniških cen, ki so se spremenile v posameznem mesecu, je narasel z osmih na 12 odstotkov. Čeprav se je pogostost po umirjanju inflacije vrnila na običajno raven, operativna izkušnja hitrega dvigovanja cen ostaja. Delavci so se leta 2022 odzvali počasi, ker jih je dolgo obdobje stabilnosti cen otopilo. Cel rod, ki je prvič doživel visoko inflacijo, se morda drugič ne bo odzval tako počasi, je posvarila predsednica ECB.

Ob odločitvi 19. marca je ECB objavila dva scenarija. V “neugodnem,” ki predpostavlja krajši a intenzivnejši šok, bi inflacija letos presegla osnovno napoved za skoraj eno odstotno točko, do leta 2028 pa bi se vrnila blizu cilja. V “resnem,” ki predpostavlja daljši šok z večjim prenosom na cene in plače, bi inflacija leta 2027 presegla osnovno napoved za skoraj tri odstotne točke in se v obdobju projekcij ne bi vrnila na dvoodstotni cilj.

Finančni trgi po poročanju Reutersa zdaj vračunavajo dva do tri dvige obrestnih mer ECB v preostanku leta. Del pritiska izhaja iz lekcije let 2021 in 2022, ko je ECB čakala predolgo in obrestnih mer ni dvignila, dokler inflacija ni dosegla osem odstotkov. Lagardova je danes sporočila, da ECB tokrat ne namerava čakati. “Ne bomo ukrepali, preden bomo imeli dovolj informacij o obsegu in vztrajnosti šoka. A ne bomo paralizirani od obotavljanja,” je zaključila z besedami, ki jih je posodila Bertrandu Russellu in jih uporabila že pred štirimi leti, ko se je Evropa soočala z energetskim šokom ob ruski invaziji na Ukrajino.