Evropska unija ne sme čakati na Trumpove carine kot obsojenec na sodbo. Lahko jih nevtralizira z lastnimi vzvodi, le prenehati mora z obnašanjem kot 27 ločenih držav namesto kot enoten trg.
Christine Lagarde je danes v Frankfurtu predstavila podatek, ki postavlja vprašanje o delovanju evropskega gospodarstva: trgovske ovire med državami EU ustrezajo carinam 65 odstotkov za blago in 100 odstotkov za storitve. Z drugimi besedami, nemško podjetje plača več “nevidnih” stroškov za prodajo blaga v Italiji, kot bi plačalo Trumpove carine za izvoz v ZDA.
Predsednica Evropske centralne banke je govorila na 35. Evropskem bančnem kongresu pred bančnimi direktorji, finančnimi ministri in vodji podjetij. Izvozno usmerjen model evropskega gospodarstva je izgubil tla pod nogami. Trump uvaja carine, Kitajska potiska presežne zmogljivosti na svetovni trg, Rusija je pretrgala energetske povezave. Evropa pa se še vedno ukvarja s papirologijo na lastnih mejah – različni carinski sistemi, neusklajeni prevozni predpisi, podvojeni standardi.
“Če bi vse države EU znižale ovire na raven Nizozemske, bi notranje ovire padle za približno 8 odstotnih točk pri blagu in 9 odstotnih točk pri storitvah,” je dejala Lagarde. “Že četrtina tega bi zadoščala, da bi notranji trg zrastel dovolj za popolno kompenzacijo ameriških carin.”
Nizozemska ni postala referenčna točka po naključju. Digitalizirani carinski postopki omogočajo prehod tovora brez čakanja. Prevozna dovoljenja se pridobijo prek spleta. Carinski dokumenti se izmenjujejo elektronsko med podjetji in državnimi agencijami. Kar v drugih državah EU traja dneve, na Nizozemskem opravijo v nekaj urah.
“Evropa je postala bolj ranljiva zaradi odvisnosti od tretjih držav za našo varnost in oskrbo s kritičnimi surovinami,” je opozorila Lagarde. Dodala je, da so se globalni šoki okrepili – naraščajoče ameriške carine, ruska invazija na Ukrajino, zaostrena konkurenca Kitajske. “Evropsko neukrepanje pri reformah je neodgovorno.”
ECB je znižala obrestne mere za 200 bazičnih točk od vrha in jih bo prilagajala, da ohrani inflacijo pri dveh odstotkih. Toda denarna politika bolj malo pomaga, če je poslovanje zadušeno v birokraciji. Cenejši krediti ne rešujejo problema, če tovornjak čaka tri ure na meji.
| Država | Izvoz kot delež BDP | Izpostavljenost oviram |
|---|---|---|
| Slovenija | 85 % | Izjemno visoka |
| Slovaška | 82 % | Izjemno visoka |
| Nizozemska | 83 % | Nizka (referenčni model) |
| Nemčija | 47 % | Zmerna |
| Francija | 32 % | Nizka |
| Povprečje EU | približno 50 % | Različna |
| Sektor | Ekvivalent carine | Vpliv |
|---|---|---|
| Storitve | 100 % | Izjemen |
| Blago | 65 % | Visok |
| Možno znižanje (z nizozemskim modelom) | od –8 do –9 odstotnih točk | Znaten |
Vir: analiza ECB, Eurostat
Slovenija na udaru
S 85 odstotki BDP v izvozu je Slovenija precej bolj izpostavljena od povprečja EU, ki znaša okoli 50 odstotkov. To pomeni večjo ranljivost, a hkrati večji potencial za rast skozi liberalizacijo notranjega trga.
Tovornjak iz Maribora, ki gre v München, izgublja čas in denar pri avstrijskih predpisih za tovorni promet. Izvoz v Italijo se ustavi na meji zaradi logističnih težav, ki jih Trst ne rešuje že desetletja. Vsaka država vztraja pri lastnih obrazcih, postopkih, dovoljenjih.
Revoz proizvaja avtomobile za Renault skozi tri različne carinske režime. Krka in Lek izvažata zdravila skozi regulatorne postopke, ki se razlikujejo od države do države. Strojna industrija pošilja dele po vsej Evropi, vsak prehod meje pa zahteva dokumentacijo.
Lagarde ni govorila o Sloveniji. Govorila je o problemu, ki Slovenijo zadeva močneje kot večino drugih. Ko si majhen in odvisen od izvoza, vsaka dodatna ovira dodatno stane. Nemški velikan si lahko privošči ekipo pravnikov, ki se ukvarja z regulativo. Slovensko srednje podjetje pa si ne more.
Preberite več:
Dostop do trga 450 milijonov ljudi brez dodatnih stroškov pomeni več, če je gospodarstvo vredno 50 milijard evrov, kot pa če je vredno štiri bilijone.
