Christine Lagarde je v letu 2025 kot predsednica Evropske centralne banke prejela 595.000 evrov, poleg tega pa ji institucija zagotavlja tudi službeno stanovanje v Frankfurtu. Njeni celotni prejemki skupaj z dodatkom za članstvo v upravi Banke za mednarodne poravnave (BIS) presegajo 740.000 evrov letno, kar jo uvršča na vrh lestvice najbolje plačanih evropskih uradnikov.
Kot poroča Bloomberg, je osnovna plača Lagardove v letu 2025 po podatkih letnih računovodskih izkazov ECB, objavljenih v četrtek, znašala 492.204 evre, kar je 5,6 odstotka več kot leto prej. K temu pride še dodatek za reprezentanco v višini 103.362 evrov oziroma 21 odstotkov osnovne plače.
Toda to ni celoten znesek. Financial Times je v začetku leta na podlagi lastne analize ocenil, da skupni prejemki Lagardove znatno presegajo uradno prikazano plačo. Poleg osnovne plače in stanovanjskih ter drugih ugodnosti, vrednih okrog 135.000 evrov, Lagardova prejema tudi nadomestilo za članstvo v upravnem odboru BIS, tako imenovane banke centralnih bank s sedežem v Baslu. V pisnem odgovoru evropskima poslancema je prvič javno razkrila, da je od BIS leta 2025 prejela 130.457 švicarskih frankov, kar je okrog 140.000 evrov. ECB tega podatka ne vključuje v svoje letno poročilo.
Dvojni standard je razburil uslužbence centralne banke, ki jim interni pravilnik izrecno prepoveduje prejemanje plačil od tretjih oseb za službene naloge. Na internem forumu je eden od zaposlenih zapisal komentar, ki ga Forbes Slovenija povzema z besedami “pridigaj o vodi, pij vino”. ECB je odgovorila, da predsednica “ni članica osebja” in zato zanjo veljajo drugačna pravila. Predsednik ameriške centralne banke Jerome Powell za primerjavo nadomestila BIS ne sme prejemati, saj mu to prepoveduje zvezni zakon.
Medtem ko je v medijih odmevala polemika o njenih prejemkih, je Lagardova isti dan nastopila pred Odborom za ekonomske in monetarne zadeve Evropskega parlamenta s precej drugačno temo: zakaj državljani čutijo, da je inflacija višja, kot jo merijo statistiki.
Predsednica ECB je v uvodnem nagovoru poudarila, da je inflacija v evrskem območju z vrha pri 10,6 odstotka oktobra 2022 padla na 1,7 odstotka januarja letos. Dvig obrestnih mer ECB je po njenih besedah odločilno prispeval k vračanju inflacije na ciljno raven. Na februarskem zasedanju je ECB vse tri ključne obrestne mere pustila nespremenjene.
A Lagardova je ob tem priznala, da državljani poročajo o drugačnem občutku. Zaznana inflacija v evrskem območju je po podatkih ankete ECB med potrošniki v povprečju za 1,2 odstotne točke višja od dejanske. Ljudje torej menijo, da cene rastejo hitreje, kot to beleži uradna statistika.
Zakaj ta razkorak? Ljudje inflacijo doživljajo skozi lastne nakupovalne navade, ne pa na podlagi povprečij v statističnem košu. Izdelki, ki jih kupujemo pogosto, bolj vplivajo na občutek cen. Inflacija hrane je od sredine leta 2022 vztrajno nad splošno inflacijo, kar ob vsakodnevnih obiskih trgovine oblikuje vtis, da je draginja hujša od uradnih številk. Igra vlogo tudi psihologija: podražitve zaznamo močneje kot pocenitve enakega obsega.
Občutek draginje po besedah Lagardove vpliva na to, koliko ljudje zapravljajo, kaj zahtevajo pri pogajanjih o plačah in koliko zaupajo institucijam. Ko ljudje verjamejo, da cene rastejo hitreje, se temu prilagodijo. Inflacijska pričakovanja se tako lahko začnejo uresničevati sama od sebe.
Predsednica je kot odgovor izpostavila finančno opismenjevanje in dostopnejšo komunikacijo centralne banke. ECB je po strategiji iz leta 2021 okrepila prisotnost na družbenih omrežjih in poenostavila razlago svojih odločitev. Lagardova je pozdravila pobudo za finančno pismenost v okviru unije varčevanj in naložb.
Gospodarstvo evrskega območja je sicer po njeni oceni v zadnjem četrtletju leta 2025 zraslo za 0,3 odstotka, za celotno leto pa 1,5 odstotka. Rast so poganjale storitve, zlasti v sektorju informacij in komunikacij, medtem ko predelovalna industrija ostaja šibkejša. Lagardova je opozorila, da ostajajo razmere v mednarodni trgovini zahtevne zaradi višjih carin, močnejšega evra in nestabilnega globalnega političnega okolja. Realne plače so v povprečju presegle ravni z začetka leta 2021, rast nominalnih plač pa se postopno umirja.
ECB bo po besedah predsednice pri določanju denarne politike sledila pristopu od seje do seje in se ne zavezuje vnaprej določeni poti obrestnih mer.
