Predsednica Evropske centralne banke Christine Lagarde od Banke za mednarodne poravnave v Baslu vsako leto prejme približno 140.000 evrov za članstvo v upravnem odboru, čeprav interna pravila ECB zaposlenim prepovedujejo prejemanje plačil od tretjih oseb. Razkritje v ponedeljkovi izdaji Financial Timesa je med zaposlenimi v centralni banki sprožilo val ogorčenja.
Zaposleni so se na internih forumih pritožili nad dvojnimi merili. Lagardova je že tako najbolje plačana uradnica EU. Njena osnovna plača znaša 466.000 evrov letno, a januarska analiza Financial Timesa je pokazala, da skupni zaslužek ob upoštevanju stanovanjskega dodatka in drugih ugodnosti dosega približno 726.000 evrov. To je skoraj štirikrat več od plače predsednika ameriške centralne banke Jeroma Powella, ki za enako funkcijo v upravnem odboru BIS ne prejema ničesar, saj ameriška zakonodaja zveznim funkcionarjem prepoveduje prejemke od tujih institucij.
Objava sovpada z vrsto drugih težav. Prejšnji teden je Financial Times poročal, da Lagardova razmišlja o predčasnem odhodu s položaja, ki ga zaseda od novembra 2019, da bi predsedniku Macronu omogočila izbiro naslednika pred francoskimi volitvami aprila 2027. ECB je zanikala, da bi bila kakršna koli odločitev že sprejeta, a tokrat brez formulacije o “polni zavezanosti do konca mandata”, ki jo je uporabljala še lani. Zaposleni so že tako razburjeni zaradi negotovosti glede vodstva, je minuli teden poročal Bloomberg. Novica o plačilu BIS bo vzdušje v frankfurtski centrali kvečjemu poslabšala.
ECB se na razkritje Financial Timesa še ni odzvala. Reuters je navedel, da informacij ni mogel neodvisno preveriti.
